Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vedno večje zahteve po zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in povečanju kakovosti proizvodov vodijo do pospešenih raziskav na področju razvoja novih tehnologij. Med razmeroma nove tehnologije uvrščamo visokotlačne procese s superkritičnimi fluidi, ki veljajo za okolju prijazna, zelena topila. Diplomsko delo prikazuje študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti sistemov polimer/SCF z namenom procesiranja polimerov pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Preučevane lastnosti sistemov PEG 600/CO2 in Brij52/CO2 pri tlakih od 0 bar do 300 bar in temperaturah 333 K in 353 K so gostota, površinska napetost, topnost in difuzijski koeficient. Gostota sistema je določena z gostotomerom z nihajočo U-cevko in z magnetno suspenzijsko tehtnico. Površinska napetost je določena z metodo kapilarnega dviga. Magnetna suspenzijska tehtnica je bila uporabljena tudi za določanje difuzijskega koeficienta in topnosti superkritičnega CO2 v izbranih polimerih. Na osnovi analize eksperimentalno dobljenih fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti so določeni optimalni procesni parametri za procesiranje polimerov. Mikronizacija s superkritičnim CO2 polimera Brij52 in polimera Brij52 z zdravilno učinkovino esomeprazol je izvedena s PGSS-metodo, medtem ko je za pridobivanje polimerne pene iz Brij52 s superkritičnim CO2 uporabljena GF-metoda. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi analiza dobljenih vzorcev po procesiranju polimerov z okoljskim vrstičnim elektronskim mikroskopom. Rezultati kažejo, da večjo topnost CO2 v talini polimera, večji difuzijski koeficient in manjšo površinsko napetost zagotavlja sistem Brij52/CO2 za vse izbrane tlake in temperature. Tlak in temperatura v avtoklavu pri mikronizaciji polimera Brij52 in polimera Brij52 z esomeprazolom ter tvorbi pene iz polimera Brij52 znašata 333 K in 150 bar. Po primerjavi dobljenih rezultatov sistema PEG 600/CO2 z razpoložljivimi rezultati iz literature ugotavljamo, da se vplivi posameznih preučevanih parametrov na fizikalno-kemijske in transportne lastnosti dobro ujemajo. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so meritve uspešno izvedene tudi za sistem Brij52/CO2, za katerega ni ustreznih rezultatov v razpoložljivi literaturi.
Ključne besede: procesiranje polimerov, superkritični fluid, gostota, površinska napetost, topnost, difuzijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 3056; Prenosov: 1308
Celotno besedilo (3,51 MB)

Opis: Uspeh vpeljave zasebnega oblaka je v veliki meri odvisen od dobrega poznavanja poslovnih zahtev organizacije, jasno definiranih ciljev ter od veliko skrbnega načrtovanja. Ker odločitev za vpeljavo zasebnega oblaka ni lahka in zahteva celovito poznavanje računalništva v oblaku, smo se na začetku diplomskega dela najprej lotili predstavitve tega področja ter z njim povezanih izzivov. Nato smo se dotaknili izredno aktualnega in perečega področja informacijske varnosti ter zakonodaje in standardov računalništva v oblaku. Naredili smo hitro primerjavo dveh dominantnih tehnologij za vpeljavo zasebnega oblaka in si za konec podrobneje ogledali primer vpeljave zasebnega oblaka v visokotehnološko podjetje srednje velikosti.
Ključne besede: procesiranje v oblaku, zasebni oblak, javni oblak, hibridni oblak, vSphere, Hyper-V
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Raziskava obravnava razvoj prototipa za procesiranje video toka preko kamere na brezpilotnem letalu. Procesiranje video toka je osredotočeno na zaznavanje in prepoznavanje obrazov ali predmetov. Uporabljeno brezpilotno letalo se imenuje Ar.Drone Parrot 2.0. Podan je kratek pregled stanja na področju raziskovanja in razvoja brezpilotnih letal. Opisan je razvoj brezpilotnega letala Ar.Drone. Raziskani so dosežki procesiranja video toka na področju zaznave in prepoznave obrazov. Preizkušene so aplikacije Ardrone Weblight, Ar.Freeflight, Drone, Node JS controller and Camera Feed. Izbrana je najprimernejša aplikacija za osnovo prototipa, ki se imenuje Ardrone Weblight. Raziskano je zaznavanje obraza in sledenje ljudem s pomočjo brezpilotnega letala Ar.Drone. Opisani sta sestava in programska oprema brezpilotnega letala Ar.Drone. Opisan je postopek postavitve delovnega okolja za razvoj prototipa. Izbrana so vsa orodja, ki jih potrebujemo za razvoj. Podani so postopki za namestitev in konfiguracijo orodij. Popisan je test orodja OpenCV, ki skrbi za zaznavanje obrazov in predmetov. Izdelan je prototip, s katerim smo izvedli eksperiment. Za popis eksperimenta je uporabljen del standarda za testiranje ISO/IEEE/IEC 29119. Ugotovljeno je, da programska in strojna oprema ustrezata za rekreativno uporabo. Za zahtevnejšo uporabo je kamera na brezpilotnem letalu neustrezna.
Ključne besede: Procesiranje video toka, Testiranje programske opreme, ISO/IEEE/IEC 29119, Javascript, Brezpilotno letalo
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1295; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,70 MB)

Ključne besede: poslovni procesi, dogodkovno vodena arhitektura, napredno procesiranje dogodkov, prepoznavanje vzorcev, razvrščanje opravil
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1364; Prenosov: 52
Povezava na celotno besedilo

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 4153; Prenosov: 561
Celotno besedilo (3,76 MB)