| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Napovedni model gibanja tržnih cen s pomočjo analize sentimenta : magistrsko delo
David Pintarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Na svetu obstajajo številni trgi, kjer lahko kupci in prodajalci trgujejo s finančnimi inštrumenti. Ker se cene na trgih neprestano spreminjajo, lahko to lastnost, ki jo imenujemo nestanovitnost, izkoristimo in, če imamo pravilno napoved, ustvarimo profit. V sklopu magistrskega dela se problema pravilne napovedi lotimo z uporabo analize sentimenta in jezikovnih tehnologij. S pomočjo objav uporabnikov na socialnem omrežju Twitter izdelamo model, ki napove gibanje tržne cene kriptovalute Bitcoin. Preizkusimo več različnih algoritmov za klasifikacijo sentimenta. Najboljše rezultate dosežemo z metodo podpornih vektorjev. Ugotovimo, da sta izdelan model in analiza sentimenta uporabna za napoved tržne cene, vendar sama po sebi nista dovolj natančna, da bi ju lahko uporabili kot edini kazalnik. Oba sta bolj primerna kot del večjega sistema za podporo pri odločanju.
Ključne besede: procesiranje naravnega jezika, analiza sentimenta, trgovanje, napovedni model
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 389; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

2.
Vgrajen sistem za procesiranje video tokov na osnovi strojno pospešenih nevronskih mrež : magistrsko delo
Primož Kosi, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan vgrajen sistem za procesiranje video tokov na osnovi strojno pospešenih nevronskih mrež. Video tok se zajema s kamero ali preko HDMI vmesnika. Sistem je grajen za prepoznavanje predmetov v realnem času. Vhodni video tok se procesira s strojnim pospeševalnikom CoreVectorBlox, ki izvaja nevronske mreže. Nadzoruje ga mehka procesna enota RISC-V. Nevronske mreže so vključene v obliki binarnih podatkov. Povezave posameznih podsistemov so izvedene z AMBA AXI, AHB in APB vodili. Izhodni video tok se prikazuje na zaslonu preko HDMI povezave. Opisani so posamezni deli in delovanje celotnega sistema. V nalogi so predstavljene meritve porabe moči in učinkovitosti prepoznave predmetov.
Ključne besede: Mikrokrmilniki, programirljiva logična vezja, procesiranje video tokov, strojno pospeševanje, nevronske mreže.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Dvo-valovnodolžinsko spektralno razločevanje michelsonovega interferometra za merjenje raztezka : magistrsko delo
Emanuel Nikl Hutinski, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega dva dela, teoretični in praktični del. Opisana je izdelava senzorja za zaznavanje raztezkov na osnovi Michelsonovega interferometra z dvema laserskima diodama. Nadalje so v delu predstavljene tudi simulacije, izbira komponent, uporabljene naprave, rezultati in smernice za razvoj nadaljnjih senzorskih sistemov, baziranih na Michelsonovem interferometru.
Ključne besede: Optično vlakno, Michelsonov interferometer, laserska dioda, mikrokrmilnik, Goertzelov algoritem, valovna dolžina, procesiranje signalov, LabView, merilni sistem, temperaturna kompenzacija, fotodioda, senzor raztezka
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 740; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

4.
Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enoti : doktorska disertacija
Danijel Žlaus, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Ključne besede: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (6,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Sistemi za spremljanje podatkov iz industrije in oblačne storitve : diplomsko delo
Lucija Martinšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati in primerjati različne ponudnike naprav in storitev, ki se uporabljajo pri avtomatizaciji sistemov. Celotno raziskovanje je bilo izvedeno na spletu. Izvedena je primerjava različnih programirljivih logičnih krmilnikov glede na različne lastnosti in protokole, ki jih imajo. Ni jasnega zmagovalca, so samo najboljši glede na potrebe posameznega sistema. Predstavljeni so tudi najbolj znani ponudniki programske opreme za obdelavo podatkov, med katerimi prav tako ni nobeden izstopal. Pri primerjavi oblačnih storitev se Amazon Web Services izkaže kot najboljša in najbolj priljubljena izbira. Na realnem primeru pa je predstavljen sistem kompostnika iz kompostarne podjetja Simbio, d. o. o.
Ključne besede: programirljivi logični krmilniki, oblačne storitve, protokol, internet stvari, procesiranje podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 1784; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Porazdeljeno generiranje poročil detektorja plagiatov
Jože Fartek, 2018, diplomsko delo

Opis: Ker je relacijske podatkovne baze za hranjenje velike količine izvlečkov iz besedil in generiranje poročil detektorja podobnih vsebin težko horizontalno razširiti, smo za ta namen raziskali možnost uporabe podatkovnih baz NoSQL. Preizkusili smo več podatkovnih baz in izbrali najprimernejšo. Implementirali smo tudi nekaj algoritmov, ki so primerni za ugotavljanje podobnosti v parafraziranih besedilih in temeljijo na tvorjenju izvlečkov iz besedil s pomočjo normaliziranih n-gramov. Te algoritme smo primerjali z algoritmom za tvorjenje izvlečkov, ki se na Univerzi v Mariboru uporablja za detekcijo podobnih dokumentov. Po izbiri najustreznejše podatkovne baze NoSQL in algoritma za tvorjenje izvlečkov, smo implementirali prototip porazdeljenega sistema za ugotavljanje podobnih dokumentov in generiranje poročil detektorja podobnih vsebin.
Ključne besede: porazdeljeno procesiranje, koncept »MapReduce«, NoSQL, detekcija podobnih vsebin
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 947; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Učinkovitost razgradnje bisfenola A po hidrotermičnem procesiranju odpadne vode
Maša Seitl, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil s sub- in superkritično oksidacijo v vodi degradirati bisfenol A (BPA). Poleg koncentracije BPA smo v vzorcih pri optimalnih pogojih preverjali tudi prisotnost oz. zmanjšanje organskih snovi z določanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). S spreminjanjem glavnih parametrov pri hidrotermičnem procesiranju vode – temperature, tlaka in pretoka raztopine, smo z začetnimi poskusi v ultra čisti vodi najprej želeli določiti optimalne pogoje za obdelavo vzorcev z dodanim BPA. Najboljše rezultate smo dosegli s superkritično oksidacijo pri T = 500 °C, p = 275 bar in ϕV = 1,5 mL/min, kjer smo dosegli popolno degradacijo bisfenola A. Z izbranimi (optimalnimi) pogoji pri posameznih temperaturah smo nato hidrotermično obdelali še vzorce sintetične odpadne vode v katero smo dodali BPA. Tudi tokrat smo najvišjo, 99,5 %, degradacijo dosegli pri že prej navedenih pogojih. Pri teh pogojih smo dosegli tudi najvišja odstotka znižanja vrednosti KPK in TOC in sicer 62,32 % pri vrednosti KPK ter 18,03 % pri vrednosti TOC. Ugotovili smo, da je BPA zelo odporen na zunanje vplive in da je za njegovo degradacijo v vodi bolj primerna superkritična, kot pa subkritična oksidacija, le-ta pa mora potekati pri zelo ostrih pogojih (visoka temperatura in tlak) ter dolgih zadrževalnih časih v sistemu.
Ključne besede: bisfenol A, degradacija, hidrotermično procesiranje, subkritična oksidacija, superkritična oksidacija, odpadna voda
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1457; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

8.
Kategorizacija in detekcija sprememb v radarskih slikah sar z uporabo algoritma globokega učenja
Aleš Obal, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan postopek kategorizacije in detekcije sprememb v radarskih slikah SAR z uporabo konvolucijske nevronske mreže, tako imenovane »Deep Learning«. V ta namen je bil izdelan program v Matlab programskem okolju, ki je sposoben izrezati SAR radarsko sliko na poljubne manjše dele, ustvariti konvolucijsko nevronsko mrežo, jo naučiti ter uporabiti pri klasifikaciji in detekciji predelov površja na Zemlji. Programu je dodana tudi opcija uporabe grafično procesne enote »GPU« za pohitritev učenja konvolucijskih nevronskih mrež.
Ključne besede: SAR, kategorizacija slik, detekcija sprememb v sliki, globoke nevronske mreže, paralelno procesiranje
Objavljeno v DKUM: 09.02.2018; Ogledov: 1515; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

9.
Prenova sistema za spremljanje razpoložljivosti storitev procesiranja transakcij s plačilnimi karticami
Aleš Černilogar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Procesni center izvaja storitve procesiranja transakcij s plačilnimi karticami s pomočjo namenske avtorizacijske aplikacije. Za izvajanje teh storitev ima procesni center s svojimi strankami sklenjene dogovore o nivoju storitev (SLA). Poročila o izpolnjevanju SLA zahtev za te storitve se v procesnem centru izdelajo enkrat mesečno za pretekli mesec, nakar se poročilo o njihovem izpolnjevanju pošlje stranki. V kolikor po krivdi procesnega centra SLA zahteve niso dosežene, se to razume kot nerazpoložljivost storitve, kar ima za procesni center finančne posledice kakor tudi izgubo ugleda. Težava je v tem, da z obstoječim načinom dela pridobi procesni center informacije o doseganju SLA zahtev in posledično o razpoložljivosti posameznih storitev za pretekli mesec šele konec meseca, kar onemogoča hitro ukrepanje v primeru nedoseganja le-teh. Namen magistrskega dela je obstoječe procese prenoviti tako, da bo omogočeno »online« spremljanje doseganje SLA zahtev za storitve, ki se izvajajo spomočjo avtorizacijske aplikacije. Ker je procesiranje kartičnih transakcij široko področje, smo se v nalogi omejili na tri storitve avtorizacijske aplikacije, in sicer: - izvajanje vmesniških procesov do bank in drugih procesnih centrov - proces osveževanja datotek v bazi avtorizacijske aplikacije - spremljanje odzivnih časov bank na avtorizacijske zahtevke Z uvedbo »online« spremljanja doseganja SLA zahtev pridobimo možnost preventivnega ukrepanja ob ugotovljenem odstopanju od zahtev, določenih v SLA. Preventivni ukrepi se odražajo v boljši razpoložljivosti storitev procesnega centra, kar pripomore k večji učinkovitosti in boljšemu ugledu procesnega centra. Poleg tega se lahko sprotne informacije o doseganju SLA zahtev koristno uporabijo pri sklepanju novih ali spremembah obstoječih dogovorov SLA.
Ključne besede: razpoložljivost storitev, spremljanje razpoložljivosti, plačilne kartice, procesiranje transakcij, dogovor o ravni storitve (SLA)
Objavljeno v DKUM: 22.12.2017; Ogledov: 1129; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

10.
MEŠANJE ZVOKA Z ORODJI ABLETON LIVE 9
Dejan Pantner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo mešanje zvoka, ki je eden izmed glavnih procesov na področju glasbene produkcije. Namen diplomskega dela je proučiti in predstaviti znanja, orodja, tehnike in opremo, ki je potrebna, da lahko rešujemo problematiko mešanja zvoka v digitalni domeni. Posledično tako v diplomskem delu predstavljamo orodja glasbene programske opreme Ableton Live 9, ki nam omogočajo reševanje tovrstne problematike, in delovno okolje, ki ga je za kvalitetno mešanje zvoka potrebno vzpostaviti. V praktičnem delu na primeru prikažemo mešanje zvoka, kar je tudi glavni cilj diplomskega dela.
Ključne besede: zvok, studio, procesiranje zvoka, mešanje zvoka
Objavljeno v DKUM: 24.11.2016; Ogledov: 1435; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici