Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na raziskovanje prostega časa, predvsem študentk Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, v kontekstu sodobnega in hitrega življenjskega sloga. Uvodni teoretični del je vključeval izhodišče za pridobivanje znanja o vedenju odjemalcev in procesih odločanja, ki pomembno vplivajo na izbiro prostočasnih dejavnosti. Analizirali smo ključne dejavnike odločanja ter se nato poglobili v sam pomen prostega časa. Posebno pozornost smo namenili proučevanju njegovih funkcij, delitev, aktualnih trendov in različnih načinov preživljanja, ki se prilagajajo sodobnim potrebam ter preferencam. Raziskava se je osredotočala na preference študentk, njihova mnenja ter odnos do prostega časa. Ugotovili smo, da večina študentk prosti čas dojema kot čas brez obveznosti. Rezultati raziskave potrjujejo izrazit trend povečane uporabe pametnih naprav, saj kar 92 % študentk vsakodnevno preživlja čas na telefonu in družbenih omrežjih. Zaradi teh ugotovitev smo podrobneje raziskali tudi pozitivne in negativne vidike različnih prostočasnih dejavnosti. Kakšne učinke imajo na fizično in duševno zdravje, socialne odnose, kako prispevajo k osebnostni rasti ter k splošnem blagostanju. Delo zaključujemo s potrjevanjem postavljenih hipotez, kjer je med drugim v ospredju tudi želja po večji športni aktivnosti in potovanjih, zato poudarjamo pomembnost uravnotežene izbire prostočasnih dejavnosti. Slednje pomeni, da je tudi občasno lenarjenje več kot dobrodošlo, saj prispeva k regeneraciji, sprostitvi in prijetnemu počutju.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, študentke, proces odločanja, delitev dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: Socialna omrežja so povezala ljudi po vsem svetu in jim omogočila lažjo komunikacijo. Postala so izdaten vir informacij, tudi takšnih o izdelkih in storitvah. Uporablja jih že več kot polovica svetovnega prebivalstva, število uporabnikov pa iz dneva v dan narašča. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je ustvarjen profil na vsaj enem izmed socialnih omrežij, po podatkih iz leta 2019, imelo kar 82 % Slovencev, starih med 16 in 74 let. Podjetja želijo biti tam, kjer so porabniki, zato ne čudi, da na socialnih omrežjih narašča tudi število profilov, ustvarjenih s strani podjetij. Tako kot imajo porabniki z ustvarjanjem vsebin o izdelkih in storitvah moč vplivati še na ostale porabnike, skušajo tudi podjetja vplivati na nakupno vedenje porabnikov in jih prepričati v nakup njihovih izdelkov. Z ustreznim nastopom in pravimi promocijskimi aktivnostmi na socialnih omrežjih lahko učinkovito vplivajo na vse stopnje procesa nakupnega odločanja, katerega rezultat je nakup ali nenakup izdelka. Proces odločanja je zaradi tega za tržnike še posebej pomemben, zato ga tudi v tem diplomskem delu podrobneje obravnavamo. Posredovanje informacij na socialnih omrežjih je popularno tudi zato, ker je mogoče zelo natančno določiti ciljno skupino. Če segmentiramo porabnike po starosti, so milenijci tista generacija, ki je glede na raziskave najtesneje povezana s socialnimi omrežji, zato so milenijci predmet raziskave v empiričnem delu in podrobneje predstavljeni v teoretičnem delu. V empiričnem delu sem s pomočjo ankete spraševala slovenske milenijce o vplivu informacij, pridobljenih na socialnih omrežjih, nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje. S preverjanjem zastavljenih raziskovalnih vprašanj sem ugotovila, da tovrstne informacije vplivajo na njihovo nakupno vedenje. K nakupu jih najbolj spodbudijo pozitivni komentarji drugih uporabnikov, objavljene slike ter videoposnetki in tudi to, če nek izdelek na socialnih omrežjih postane zelo popularen. Večina pred nakupom pregleda informacije in »reviewe«, kar tudi vpliva na njihovo nakupno odločitev. To je tudi faza v procesu odločanja, v kateri je vpliv socialnih omrežij nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje najbolj opazen, prisoten pa je v vseh petih fazah procesa odločanja. Slovenski milenijci se vpliva informacij na njihovo nakupno vedenje tudi dobro zavedajo. Socialno omrežje, ki s svojimi vsebinami najbolj vpliva na nakupno vedenje slovenskih milenijcev, je Facebook.
Ključne besede: socialna omrežja, milenijci, nakupno vedenje, proces odločanja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Delo diplomskega projekta preučuje nakupne navade potrošnikov izdelkov za dojenčke. Zaradi širokega trga izdelkov za dojenčke se marsikateri starši težko odločijo za »pravilen« izdelek. Tudi nakup v specializiranih trgovinah za otroke ni več samoumeven, saj se je pojavilo mnogo nizkocenovnih in diskontnih trgovin, ki nudijo izdelke za dojenčke po dostopnejših cenah. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature predstavili nakupno vedenje, model zadovoljstva potrošnikov, zvestobo potrošnikov, dejavnike, ki vplivajo na proces nakupnega odločanja, ter proces nakupnega odločanja. V empiričnem delu diplomskega projekta so prikazani rezultati raziskave nakupnih navad potrošnikov izdelkov za dojenčke. Ugotovili smo, da so potrošnikom najbolj pomembni dejavniki kakovost izdelkov ter predhodne izkušnje. Cena in blagovna znamka nista tako pomembna dejavnika, saj so starši pripravljeni narediti/kupiti vse, da bi uspešno zadovoljili potrebe svojih otrok. Zvestoba blagovnim znamkam izdelkov za dojenčke ni tako prisotna pri potrošnikih, kot smo pričakovali. Potrošniki še zmeraj v večini nakupujejo izdelke za dojenčke v specializiranih trgovinah zaradi dostopnosti vseh izdelkov na enem mestu, se pa zvišuje delež potrošnikov, ki kupujejo v trgovinah s splošno ponudbo ali pa rabljene izdelke predvsem zaradi nižjih cen.
Ključne besede: potrošnik, nakupne navade, proces nakupnega odločanja, dejavniki, izdelki za dojenčke
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 1238; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Odločitev je dejanje, ki človeka izoblikuje in zaznamuje. Vse večja globalizacija potrošnikom omogoča hiter pretok in dostop informacij, zaradi katerih vsakodnevno nastajajo nove potrebe in želje. Iskanje končnega zadovoljstva, ki je posledica pravilne odločitve, se začne ravno pri prepoznavanju teh potreb in želj. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in na kakšen način bo informacije iz okolja sprejel in jih interpretiral. Izbira lahko med različnimi viri in na koncu izbere najoptimalnejšo možnost za svojo situacijo. Okolje, ljudje, situacije in osebni vplivi so eni izmed tistih dejavnikov, ki imajo pomembno vlogo pri končnih odločitvah. Rutinsko odločanje je prisotno na vsakodnevni ravni posameznikov, veliko pa je tudi zavestnega sprejemanja informacij in odločitev, ki so lahko bodisi dobre bodisi slabe. Ne glede na izid bo vsaj minimalno prisotna posledica odločitve na posameznika ali potrošnika. Zato je pomembno, da so sprejemanje, interpretiranje in odločanje skrbni in premišljeni, saj lahko velike stvari prinesejo velike težave – in obratno. Naloga prikazuje premišljene odločitve lastnikov ekoloških kmetij, ki s svojim delom zavestno prispevajo k boljšemu zdravju ljudi in prostora, v katerem živimo. Vsi se zavedajo današnjega okoljskega problema in kaj to pomeni za človeka. Ravno zato so s svojim pridobljenim znanjem ter ekološkimi izdelki začeli ozaveščati ljudi okoli osebe. Za vsakim lastnikom ekološke kmetije se skriva motiv, ki ga je pripeljal do ekološkega kmetovanja. Prav tako je vsak šel skozi proces odločanja, ki je od lastnika do lastnika drugačen in edinstven. V raziskavi je sodelovalo trinajst lastnikov ekoloških kmetij, ki sodelujejo na ekološki tržnici v nakupovalnem središču Europark in na ekološki tržnici na Glavnem trgu Maribor. S pomočjo raziskovalnih vprašanj so ugotovljeni in prikazani razlogi, zakaj, kako in na kakšen način. Analizirana je primerjava različnih procesov odločanja in dejavnikov, ki so vplivali na odločitev za ekološko kmetovanje.
Ključne besede: vedenje potrošnikov, proces odločanja, kategorije procesa odločanja, motivi za odločanje, ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 995; Prenosov: 63
Celotno besedilo (339,83 KB)

Opis: V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Ključne besede: matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2019; Ogledov: 2596; Prenosov: 198
Celotno besedilo (7,13 MB)