1. Problemski pouk pri predmetu tehnika in tehnologija : magistrsko deloLara Voler, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opredeljuje razširjenost uporabe sodobnih metod poučevanja pri pouku tehnike in tehnologije v slovenskih osnovnih šolah. V raziskovalnem delu se osredotoča na problemski pouk in njegovo uporabo pri pouku tehnike in tehnologije. Problemski pouk namreč predstavlja enega izmed sodobnih pristopov poučevanja pouka tehnike in tehnologije. V teoretičnem delu so izpostavljeni temelji sodobnih metod dela in pogleda na družbo (izobraževanje in družba, digitalno izobraževanje, posamezne sodobne metode poučevanja, kompetence ipd.). Empiričen del pa temelji na rezultatih izvedene ankete, s pomočjo katere je bila potrjena temeljna hipoteza, da je problemski pouk pri pouku tehnike in tehnologije eden izmed pomembnih pristopov, ki se v slovenskih osnovnih šolah pogosto uporablja. Učitelji so mnenja, da je problemski pouk kompleksnejši od tradicionalnih oblik poučevanja tehnike in tehnologije ter da potrebujejo več znanj s tega področja. Prav tako lahko potrdimo visoko samoiniciativnost učiteljev, katera je bila izražena skozi željo po dodatnih izobraževanjih na področju izvajanja problemskega pouka pri predmetu tehnike in tehnologije. Iz navedenega lahko zaključimo, da so učitelji tehnike in tehnologije v povprečju visoko motivirani in samoiniciativni ter da jim sodobne metode dela ne povzročajo večjih izzivov. Dejansko je tudi narava predmeta takšna, da vzpodbuja pri učencih kreativnost in inovativnost, pri učiteljih pa vzpodbuja sodobne pedagoške pristope.
Ključne besede: sodobne metode poučevanja, problemski pouk, sodobne kompetence, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 424; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (2,53 MB) |
2. Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šoleAndrej Velikonja, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011).
Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate.
Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti).
Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike:
– didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja,
– načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole,
– vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog,
– vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Ključne besede: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 1286; Prenosov: 198
Celotno besedilo (5,65 MB) |
3. Problemski pristop obravnave mladinskega romana Žige X. Gombača: NK SvobodaJanja Forstner, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Problemski pouk pri obravnavi mladinskega problemskega romana pri pouku slovenščine prinaša ugotovitve primerjave problemskega pouka s tradicionalnim glede obravnave mladinskega problemskega romana. Ukvarjamo se z analizo odzivanja in sodelovanja učencev in učenk pri eni in pri drugi obliki učne ure in poskušamo pokazati, da je za obravnavo tovrstnih tem bolj koristno izvesti ure problemskega pouka, saj so učenci in učenke tako pri pouku bolj aktivni.
V teoretičnem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, ki smo jo uporabili pri povzemanju že znanih teoretičnih dognanj o problemskem pouku, mladinskem problemskem romanu, mladinski književnosti nasploh in recepciji te. Osredotočamo se tudi na šolsko interpretacijo kot metodo pouka, ki jev empiričnem delu uporabljena pri izvedbi tradicionalne učne ure.
V praktičnem delu je prikazana analiza izvedenih učnih ur v izbrani osnovni šoli. Izvedeni sta bili 2 šolski uri, posvečeni branju odlomka, 1 šolska ura tradicionalne oblike in 1 šolska ura problemskega pouka. Obravnavali smo mladinski problemski roman Žige X. Gombača z naslovom NK Svoboda. V raziskavo smo vključili spoznanja o tem, kako uspešni so bili učenci in učenke predvsem v nalogah vrednotenja, ki so ponavadi pokazatelj doseganja višjih taksonomskih stopenj znanja.
Glavni cilj magistrskega dela je torej prikazati uspešnost in učinkovitost problemskega pouka, predvsem pri obravnavi mladinskega problemskega romana, ki po naših domnevah zahteva veliko pogovora in izmenjave mnenj, razpravo, tudi diskusijo. Stremimo k prikazu primerjave med tradicionalnim in problemskim poukom.
Ključne besede: slovenščina, književnost, mladinski problemski roman, problemski pouk, tradicionalni pouk, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1127; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Problemski pouk književnosti v osnovni šoliBarbara Šimac, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Problemski pouk književnosti v osnovni šoli smo se osredotočili na izvedbo problemskega pouka književnosti v 7. razredu osnovne šole v Mariboru. Najprej smo pregledali literaturo in teorijo o problemskem pouku in zapisali tipologije o problemskem pouku različnih avtorjev. Sledila je izvedba dveh problemskih učnih ur in ene tradicionalne učne ure. Učne ure smo pripravili in izvedli sami. Prebrali in analizirali smo pesem Roalda Dahla: Rdeča kapica in volk. S pomočjo analize samega poteka pouka in izdelkov učencev smo želeli pokazati uporabnost problemskega pouka, v čem se ta razlikuje od tradicionalnega pouka, hkrati pa smo želeli dobiti odgovore na zastavljene hipoteze o problemskem pouku književnosti v osnovni šoli.
Po izvedenih urah je sledil pregled in analiza vseh pridobljenih pisnih izdelkov. Pri analizi smo upoštevali starost ter psihofizični razvoj učencev. Učenci so morali v eni problemski uri opredeliti pozitivne in negativne odgovore na zastavljeno problemsko vprašanje. V eni uri so učenci ustvarjali besedila, ki so bila vezana na dve problemski situaciji, povezani z aktualno ekološko problematiko. Na koncu nas je zanimal še odziv na problemski pouk, zato so učenci izpolnili anketni vprašalnik, ki je pokazal, ali jim je bil tak način dela všeč. Tradicionalna učna ura je potekala po klasičnem modelu učne priprave (motivacija, napoved besedila, branje, čustveno-spoznavni premor, izpoved doživetij, analiza – vsebinska in literarnovedna, sinteza, vrednotenje, nove naloge). Učenci so morali na koncu ustvariti besedilo, pri katerem so se vživeli v vlogo Rdeče kapice ter uporabiti svojo domišljijo.
Učenci so se s problemskim pristopom obravnave srečali prvič. Menimo, da bi večje število ur dela z metodo problemskega pouka podalo drugačne rezultate učencev.
Pri problemski učni uri se je izkazalo, da so deklice bolj ustvarjalne kot dečki. Pisne izdelke so ustvarjale z večjim zagonom, prav tako so imele bogatejši besedni zaklad kot dečki. Učenci niso najbolje razumeli, kaj navodila od njih zahtevajo, zato so tudi izdelki dokaj slabi in niso prinesli želenih rezultatov. Rezultati analize učnega lista pri tradicionalnem pouku so pokazali, da so bile deklice bolj natančne pri branju navodil, medtem ko so dečki navodila brali zelo površno. Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da je bil učencem tak pouk všeč in da bi si želeli še več takšnega načina dela.
Ključne besede: problemski pouk, književnost, problemsko vprašanje, problemska situacija
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1477; Prenosov: 304
Celotno besedilo (3,68 MB) |
5. Poučevanje izbirnega predmeta Robotika v tehnikiJanja Rotovnik, 2018, magistrsko delo Opis: Tehnologija se dandanes zelo hitro razvija. Še posebej hiter razvoj se kaže na področju robotike, ki je prisotna že na vsakem koraku, tako v industriji kot tudi v vsakdanjem življenju. Zato je pomembno, da se učenci srečajo z robotiko že v osnovni šoli. V ta namen lahko osnovne šole učencem ponudijo izbirni predmet Robotika v tehniki. Vendar to naredijo le, če so ustrezno opremljene in kadar se učitelj, ki bo poučeval ta predmet, čuti dovolj usposobljenega. Ker trenutno v Sloveniji ni tiskanega učbenika za poučevanje robotike v osnovni šoli, ki bi bil potrjen s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ, med učitelji vlada »strah«, da predmeta ne bodo sposobni kvalitetno izvesti. Prav tako problem predstavljajo materialna sredstva, saj je za zagotavljanje kakovostnega in učinkovitega pouka potrebna ustrezna strojna in programska oprema.
V veliko pomoč pri poučevanju izbirnega predmeta Robotika v tehniki je gotovo uporaba konstrukcijskih sestavljank Fischertechnik in Lego Mindstorms ter uporaba IKT sredstev. Kljub temu pa ima marsikateri učitelj še mnogo vprašanj, saj želi vedeti, na kakšen način uporabiti ta sredstva, kako in v kakšni meri jih vključiti v pouk.
V magistrskem delu so zbrani praktični primeri, kako poučevati izbirni predmet Robotika v tehniki ter katera učna gradiva in pripomočke pri tem uporabiti.
Ključne besede: robotika v tehniki, problemski pouk, projektni pouk
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1781; Prenosov: 305
Celotno besedilo (2,71 MB) |
6. Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenjeMilena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo.
Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih).
V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2731; Prenosov: 632
Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Zelene energije in osveščanje o njihBoris Kojc, 2017, magistrsko delo Opis: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije.
Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni.
Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi.
Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Ključne besede: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 2059; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,88 MB) |
8. EKSPERIMENTALNI DNEVI V VRTCUUrška Nepužlan, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je v teoretičnem delu na kratko predstaviti eksperiment kot naravoslovni postopek in opisati vprašanja, ki jih postavljamo ob eksperimentiranju. Poleg tega smo predstavili še problemsko poučevanje ter razvijanje spretnosti in sposobnosti skozi eksperimentiranje oziroma reševanje problemov.
V praktičnemu delu diplomskega dela smo izvedli dva ocenjevanja otrok s pomočjo ocenjevalnih listov in eksperimentiranje na podlagi problemskega reševanja s pomočjo lutk. Začetno ocenjevanje smo izvedli pred eksperimentiranjem, končno pa po izvedenih eksperimentih. Tako smo lahko najbolje opazili razliko v razvoju spretnosti in sposobnosti pri otrocih. Otroci so aktivnosti izvajali samostojno, s pomočjo delovnih kartic, na katerih so bila navodila. Vzorec merjencev je sestavljalo sedem otrok iz vrtca Otona Župančiča v Mariboru, starih 4–5 let.
V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v praktičnem delu smo uporabili metodo opazovanja ter metodo praktičnega dela. Otroke smo opazovali s pomočjo opazovalnih listov, eksperimentalni del smo izvajali z vnaprej pripravljenimi pripravami.
Spoznali smo, da so otroke dejavnosti pritegnile, zaradi zastavljenih problemov, ki so jih kasneje poskusili razrešiti, prav tako pa so si otroci s pomočjo izvajanja eksperimentov izboljšali spretnosti ter sposobnosti rokovanja s pripomočki. Mnogo bolje tudi razumejo in »berejo« navodila na karticah, kar jim je na začetku povzročalo nekaj problemov.
Ključne besede: eksperimenti, otroci, naravoslovje, problemski pouk, reševanje problemov s pomočjo eksperimentiranja, razvoj spretnosti in sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1949; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. Interaktivna simulacijska okolja Algodoo, Step in Physion pri pouku fizikeGregor Nemec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili simulacijska programska orodja Algodoo, Step in Physion. Skupna značilnost vseh treh orodij je, da preslikajo fizikalno tridimenzionalno dogajanje v dvodimenzionalno. Simulacijska programska oprema omogoča, da v simulacijsko okolje (virtualen razsežen prostor), nameščamo preproste objekte, kot so kvadri, krogi, vzmeti... Po zagonu simulacije se vstavljeni objekti začno gibati in so v takšni medsebojni interakciji, kot jo narekuje fizikalni model simulacije. Posamezne programske opreme smo najprej podrobno predstavili ter na istem fizikalnem primeru prikazali izgradnjo simulacije v vseh treh simulacijskih okoljih. Programsko opremo smo umestili v pouk fizike in prikazali različne možnosti uporabe v osnovni in srednji šoli, pri tem pa smo posebej izpostavili uporabo na interaktivni tabli. Predstavili smo naravoslovne kompetence, ki jih razvijajo učenci ob uporabi simulacijske programske opreme. Analizirali smo učna načrta za fiziko v osnovni in srednji šoli ter opisali možnost uporabe simulacij v posameznem vsebinskem sklopu. Izbrane simulacijske programe smo med seboj primerjali na podlagi kriterijev, ki izhajajo iz uporabe pri pouku. Rezultati primerjave simulacijske programske opreme ter možnosti in ideje uporabe simulacij, ki smo jih predstavili, omogočajo učiteljem, da se lažje odločijo, katero simulacijsko okolje bodo pri svojem delu uporabili.
Ključne besede: pouk fizike, problemski pouk, konceptualni pristop, IKT, simulacija, simulacijsko okolje, interaktivna tabla, razvoj kompetenc
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1881; Prenosov: 289
Celotno besedilo (5,12 MB) |
10. POUK MEHANIKE S SODOBNIMI UČNIMI METODAMI IN OB UPORABI UČNIH OKOLIJ 21.STOLETJAAlenka Ambrož Jurgec, 2016, magistrsko delo Opis: Globalni trg, konkurenčnost na njem in hitro razvijajoča se družba, ki temelji na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, so povzročili spremembe tudi na področju izobraževalnih sistemov. Zahtevajo se sodobne učne metode, ki spodbujajo učenje, vplivajo na poglobljeno razumevanje, sposobnost za kreativno rabo usvojenega znanja in usposobljenost za kompetence 21.stoletja. V nalogi so predstavljene na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku Mehanike. Poudarek je na problemskem, raziskovalnem in projektnem učenju z uporabo IKT, ob sočasnem sodelovalnem učenju in načrtovani komunikaciji.
Ugotovljeno je bilo, da so sodobne učne metode dijakom bližje kot klasični (frontalni) pouk. Rezultat ocenjevanja znanja so pokazali, da dajo sodobne učne metode tudi boljše rezultate ocenjevanja znanja in bistveno vplivajo na trajnost znanja. Dijaki so bili pri problemskem, raziskovalnem in projektnem pouku ob uporabi IKT motivirani in samoiniciativni, razvijali so višje miselne procese, naučili so se sodelovalnega dela in prevzemanja odgovornost, učitelju pa je bilo omogočeno učinkovito spremljanje in usmerjanje razvoja dijakov. Naloga je pokazala, da so sodobne učne metode dober odgovor izzivom sodobnega časa.
Ključne besede: sodobne učne metode, IKT, sodelovalno učenje, komunikacija v učnem procesu, kompetence, kompetenčno zasnovan pouk, na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku mehanike, problemski, raziskovalni in projektni pouk.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1582; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,65 MB) |
