| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemski pristop obravnave izbranih besedilnih vrst pri jezikovnem pouku v osnovni šoli
Olena Babič, 2016, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času, ko si družba zastavlja vedno nove cilje in način življenja postaja vse bolj dinamičen, je smiselno, da sta poučevanje in učenje usmerjena v prihodnost. Prorlemski pouk je, glede na številne prednosti, eden od učinkovitejših načinov poučevanja in učenja in se razlikuje od tradicionalnega. Izvedba problemskega pouka v praksi, pri obravnavi izbrane besedilne vrste (intervjuja) pri jezikovnem pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole, je bila usmerjens k ugotovitvi ali je problemski pouk primerna oblika pouka v osnovni šoli, s katero dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje. Na začetku magistrskega dela so predstavljena teoretična izhodišča osrednje problematike, nadalje pa je predstavljena raziskava (analiza poteka učnih ur in izdelkov učencev), katere rezultati so pokazali, da je problemski pouk primerna in učinkovita oblika dela v osnovni šoli, s katero dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje.
Ključne besede: slovenščina, jezikovni pouk, problemski pristop, učenec, učitelj, problemska situacija.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

2.
Zakaj poučevati matematiko
Darjo Felda, Mara Cotič, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Ko pri začetnem pouku matematike otroku predstavljamo matematične vsebine, največkrat izhajamo iz abstraktnih temeljev in ne iz izkušenj, ki jih otrok že ima, s čimer je pretrgana vez med matematiko in stvarnim svetom oziroma med matematiko in tistim matematičnim svetom, ki ga otrok že pozna. V nasprotju s tem bi moral učitelj učenca usmerjati, da skladno s svojimi izkušnjami in sposobnostmi viša raven matematične pismenosti, obenem pa gradi abstraktni matematični odsev stvarnega sveta ter bogati svoj matematični jezik. V zadnjem času se poudarja pomen igre oziroma dejavnosti, v katerih naj bi bil otrok aktivno udeležen. Z vživljanjem v problemsko situacijo in v razreševanje le-te naj bi spoznaval nove koncepte in strategije. Poraja pa se dvom, ali je v učni praksi res zaživel tak način pouka ali pa se dejavnosti uvajajo zgolj kot neka začetna motivacija, ki izzveni v prenašanje oziroma sprejemanje faktografskega znanja. Otrok mora nova spoznanja sproti prilagajati že usvojenim znanjem in povezovati matematiko z realnimi situacijami. Le tako občuti varnost, zadovoljstvo in uspeh ter je motiviran za doseganje novih znanj, s čimer učenje in poučevanje matematike dobita pravi smisel.
Ključne besede: začetni pouk, matematika, problemska situacija, matematično znanje, matematična pismenost
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 347; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (145,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Oblikovanje matematičnih besedilnih nalog učencev 3. razreda na podlagi fotografij
Simona Kolman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena pojma problemska situacija in matematični problem skupaj z značilnostmi. Opisan je pomen vključevanja matematičnih problemov v pouk. Nato so dodani cilji iz učnega načrta, ki se navezujejo na matematične probleme. Sledita opis vključevanja dejavnosti oblikovanja besedilnih nalog v pouk matematike in predstavitev izhodišč, na podlagi katerih lahko učenci sami oblikujejo besedilne naloge. Poudarjeno je oblikovanje besedilnih nalog na podlagi fotografij. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testa, ki so ga reševali tretješolci. Njihova naloga je bila, da so si med dvanajstimi ponujenimi fotografijami izbrali dve in na podlagi vsake izbrane fotografije zapisali po eno besedilno nalogo in njeno rešitev. Rezultati raziskave so pokazali, da so učenci v tretjem razredu sposobni samostojno oblikovati matematično besedilno nalogo, vendar niso bile vse zapisane besedilne naloge rešljive. Prav tako niso vsi pravilno rešili svojih nalog. Učenci so v besedilnih nalogah največkrat uporabili računski operaciji seštevanja in odštevanja ter opisali nerealistične življenjske situacije.
Ključne besede: matematika, problemska situacija, matematični problem, besedilne naloge, oblikovanje besedilnih nalog
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 601; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Problemski pouk književnosti v osnovni šoli
Barbara Šimac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Problemski pouk književnosti v osnovni šoli smo se osredotočili na izvedbo problemskega pouka književnosti v 7. razredu osnovne šole v Mariboru. Najprej smo pregledali literaturo in teorijo o problemskem pouku in zapisali tipologije o problemskem pouku različnih avtorjev. Sledila je izvedba dveh problemskih učnih ur in ene tradicionalne učne ure. Učne ure smo pripravili in izvedli sami. Prebrali in analizirali smo pesem Roalda Dahla: Rdeča kapica in volk. S pomočjo analize samega poteka pouka in izdelkov učencev smo želeli pokazati uporabnost problemskega pouka, v čem se ta razlikuje od tradicionalnega pouka, hkrati pa smo želeli dobiti odgovore na zastavljene hipoteze o problemskem pouku književnosti v osnovni šoli. Po izvedenih urah je sledil pregled in analiza vseh pridobljenih pisnih izdelkov. Pri analizi smo upoštevali starost ter psihofizični razvoj učencev. Učenci so morali v eni problemski uri opredeliti pozitivne in negativne odgovore na zastavljeno problemsko vprašanje. V eni uri so učenci ustvarjali besedila, ki so bila vezana na dve problemski situaciji, povezani z aktualno ekološko problematiko. Na koncu nas je zanimal še odziv na problemski pouk, zato so učenci izpolnili anketni vprašalnik, ki je pokazal, ali jim je bil tak način dela všeč. Tradicionalna učna ura je potekala po klasičnem modelu učne priprave (motivacija, napoved besedila, branje, čustveno-spoznavni premor, izpoved doživetij, analiza – vsebinska in literarnovedna, sinteza, vrednotenje, nove naloge). Učenci so morali na koncu ustvariti besedilo, pri katerem so se vživeli v vlogo Rdeče kapice ter uporabiti svojo domišljijo. Učenci so se s problemskim pristopom obravnave srečali prvič. Menimo, da bi večje število ur dela z metodo problemskega pouka podalo drugačne rezultate učencev. Pri problemski učni uri se je izkazalo, da so deklice bolj ustvarjalne kot dečki. Pisne izdelke so ustvarjale z večjim zagonom, prav tako so imele bogatejši besedni zaklad kot dečki. Učenci niso najbolje razumeli, kaj navodila od njih zahtevajo, zato so tudi izdelki dokaj slabi in niso prinesli želenih rezultatov. Rezultati analize učnega lista pri tradicionalnem pouku so pokazali, da so bile deklice bolj natančne pri branju navodil, medtem ko so dečki navodila brali zelo površno. Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da je bil učencem tak pouk všeč in da bi si želeli še več takšnega načina dela.
Ključne besede: problemski pouk, književnost, problemsko vprašanje, problemska situacija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 257; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici