Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tehnološki napredek je aktualen razvojni trend v zasebnovarnostni industriji. Predstavlja priložnost tako za nadgradnjo varnostnih storitev, kakor tudi za reševanje kadrovske problematike, ki sodi med temeljne probleme zasebnovarnostnih podjetij. Magistrska naloga medsebojno povezuje tovrstna sodobna izziva s ciljem analizirati vpliv tehnološkega razvoja na kadrovsko problematiko v zasebnovarnostnih podjetjih. Natančneje smo se osredotočili na potenciale uporabe varnostnih robotov in brezpilotnih zrakoplovov. Ugotovili smo, da lahko implementacija tovrstnih rešitev v zasebnovarnostno dejavnost prispeva k optimizaciji finančnih in kadrovskih sredstev. S kvalitativno raziskavo, ki je vključevala intervjuje s predstavniki slovenske zasebnovarnostne stroke, smo analizirali razvojno usmerjenost podjetij na tem področju in izvedljivost implementacije naprednih tehnoloških rešitev v prakso. Rezultati kažejo, da trenutna problematika na trgu dela močno vpliva na zasebnovarnostno dejavnost v Sloveniji. Pomanjkanje kompetentnega kadra namreč vodi v neurejene delovne razmere in v nezmožnost zagotavljanja kakovostnih varnostnih storitev. Podjetja prepoznavajo prednosti naprednih tehnoloških rešitev in njihov vpliv na večjo učinkovitost pri zagotavljanju varnostnih storitev. Tehnološki in kadrovski razvoj sicer umeščajo med strateške cilje, vendar je razvoj zaradi nestabilnega trga in rigidnih regulatornih okvirov omejen. Predstavljeni izzivi potrebujejo večnivojsko reševanje, odgovornost pa je na strani zasebnovarnostnih podjetij, zakonodajalca, naročnikov in ostalih povezanih subjektov.
Ključne besede: magistrska dela, zasebnovarnostna podjetja, Slovenija, kadrovska problematika, tehnološki razvoj, napredne tehnološke rešitve, nadzorstvene tehnologije, varnostne storitve
Objavljeno: 01.06.2020; Ogledov: 420; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Veliko ljudi meni, da si osebe v zaporih ne zaslužijo kakovostnega in prijetnega bivanja, temveč samo gole stene in rešetke. Kljub temu se so se skozi zgodovino vsi zapori spreminjali v to smer, da bi bili čim bolj humani in udobni za bivanje. Večina slovenskih zaporov je starih, prav tako pa niso bili zgrajeni za zapiranje oseb, zato se zdaj pojavljajo težave, vezane na prostorsko problematiko, temu pa sledi tudi prezasedenost, saj še nikoli ni bilo zaprtih toliko oseb, kot jih je v današnjem času, sicer pa tudi populacija prebivalstva nenehno raste. Osnovna težava slovenskih zaporov je prezasedenost, posledično pa tudi zagotavljanje kakovostnega bivanja v smislu dela, izobraževanja, prostega časa in higiene. Na to dejstvo že več let opozarjata predvsem Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja pri Svetu Evrope in Varuh človekovih pravic. Težave, ki se pojavljajo, so zagotavljanje prostora, reda in discipline, izvajanje programov zdravstvenega varstva, nezaposlenost, premalo športnih dejavnosti in izobraževanj ter neustrezne higiensko-bivalne razmere in skrb za lastno higieno. Posledice so premalo prostora za obsojenca, pomanjkanje opreme, nevzdrževanje higiene, večja možnost konfliktov in nasilja, težje izvajanje programov in nadzora ter preobremenjenost zaposlenih. Navkljub vsem težavam Slovenija uspešno rešuje problematiko prezasedenosti s premeščanjem med zavodi, omogočanjem zaprtim osebam, da dlje časa preživijo izven bivalnih prostorov, in neprestanimi izboljšanji bivalnih razmer. V diplomskem delu je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki je v zgradbi, ki je med najstarejšimi temu namenjenimi zgradbami v Sloveniji. Vpet je v mestno središče in brez zelenih površin, poleg tega pa se že več let sooča s prostorsko problematiko. Reševanje prostorske problematike bi se moralo nanašati na svobodnejši režim in izvrševanje zapornih kazni v eni izmed alternativnih oblik prestajanja kazni.
Ključne besede: diplomske naloge, prostorska problematika, prezasedenost, kakovost bivanja, ZPKZ Maribor
Objavljeno: 31.07.2019; Ogledov: 484; Prenosov: 57
Celotno besedilo (564,66 KB)

Opis: Uvod: Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo smrt in bolezni, v Evropi tretji, med mladimi v Evropi pa prvi. Namen diplomskega dela je bil raziskati uživanje alkohola med mladostniki in ugotoviti koliko izmed njih tvegano uživa alkohol. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela s študijem strokovne slovenske in tuje literature, za raziskovalni del pa kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskave smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik Alcohol use disorders identification test [AUDIT], ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija za odkrivanje tveganega uživanja alkohola. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2018, v njej je sodelovalo 43 dijakov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da po ocenjevalni lestvici AUDIT vprašalnika pri 43 odstotkih anketiranih oseb obstaja povečano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih problemov zaradi pitja alkohola. Oseb, ki kažejo povečano verjetnost za škodljivo pitje alkohola ali celo odvisnost je 17 odstotkov. Oseb, ki ne uživajo alkohola tvegano je 40 odstotkov. Diskusija in zaključek: Glede na rezultate raziskave in primerjave z drugimi ugotavljamo, da trend uživanja alkohola med mladimi ne upada. Posledično se postavlja vprašanje učinkovitosti preventivnih zdravstvenih programov.
Ključne besede: tvegano pitje, zdravstvena vzgoja mladih, tvegano vedenje, problematika mladih, dovoljene droge
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 838; Prenosov: 195
Celotno besedilo (578,43 KB)

Opis: V literaturi doslej obstaja relativno malo informacij o razlikah med spoloma do okolja. Nekatere raziskave tako prikazujejo, da so glede okoljske problematike bolj zaskrbljeni moški, medtem ko druge raziskave prikazujejo večjo skrb žensk. Na dojemanje okoljske problematike vpliva okoljska zavest, ki je produkt različnih sociogeografskih dejavnikov, ki vplivajo na naše dojemanje sveta. V raziskavah, ki se dotikajo vpliva spola dijakov glede dojemanja okoljske problematike, prevladujejo te, ki izkazujejo večjo skrb dijakinj, medtem ko so te ki prikazujejo večjo skrb dijakov v manjšini. V magistrskem smo v teoretičnem delu s pomočjo literature raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike in ugotavljali, kateri spol izkazuje večjo okoljsko skrb. V začetku teoretičnega dela smo raziskovali vpliv spola na dojemanje okoljske problematike glede na različne dejavnike, medtem ko smo se v drugem delu teoretičnega dela magistrske naloge usmerili predvsem na razlike v vplivu spola dijakov na dojemanje okoljske problematike. V drugem delu magistrskega dela- empiričnem delu, smo s pomočjo anketnih vprašalnikov na podlagi vzorca 300-tih dijakov Ptujskih srednjih šol, raziskovali razlike v okoljski skrbi glede na spol dijakov. Tako smo na koncu prišli do ugotovitev, da večjo okoljsko skrb izkazujejo dijakinje, kar je potrdil tudi empirični del magistrskega dela, medtem ko so dijaki izkazali večje znanje o okoljski problematiki.
Ključne besede: spol, okoljska skrb, okoljska zavest, okoljska problematika
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 561; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja idejno rešitev za prenovo Tomosovega bloka v Kopru. Naloga se osredotoča na problem praznega ambienta ter njegove pojavnosti. Tomosov blok zaradi svoje lokacije in volumna ponuja odlično izhodiščno točko za ureditev potencialnega večstanovanjskega objekta. Tomosov blok se predvidi kot kombinacija javnega in zasebnega programa. V pritličju, ter na mestu nekdanje terase se uredijo javni prostori. Pritličje se nameni prostorom Javnega stanovanjskega sklada, kateri že danes domujejo na tem mestu. Na mesto nekdanje terase Tomosovega bloka se uredi večja kavarna, katera služi kot optimalna razgledna točka, ter kot točka dogajanja in shajanja. Zasebni program je v celoti predviden stanovanjem. Stanovanja so različnih tipologij, primerna za vse potrebe in načine bivanja. Arhitekturni koncept zagovarja ohranjanje dela arhitekta Eda Mihevca. Osrednji volumen Tomosove stolpnice se v celoti ohrani, zgodijo se določene perforacije in širjenje severni in južni smeri, ter v višino. Kot odgovor na potrebo po večjih zelenih površinah v samem mestnem jedru se južna stran objekta uredi v zelenem konceptu tako, da se na novo dodane balkone predvidijo korita za drevesa z manjšim koreninskim sistemom. Pod Nazorjevim trgom se uredi garaža, katera v celoti reši aktualen problem parkiranja v samem mestnem središču. Prenova Tomosove stolpnice ponudi nov način življenja za prebivalce mesta in hkrati zadosti kriterijem bivalnega okolja, ter ponudi določeno mero atraktivnosti. Ureditev stolpnice pa pripomore tudi k sami identiteti in razpoznavnosti mesta Koper.
Ključne besede: Tomosov blok, Edo Mihevc, prenova, participacija, Koper, stanovanjska problematika, zelena vertikala, anketa
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 1148; Prenosov: 510
Celotno besedilo (70,30 MB)