| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled in pomen metabolitov probiotikov
Marina Koren, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: S sistematičnim pregledom literature po metodi PRIZMA smo razvrščali probiotike glede na metabolite. Zaradi pozitivnih učinkov probiotikov na zdravje ljudi in preventivo pred boleznimi smo želeli raziskati, katere metabolite tvorijo in v katere skupine jih lahko razvrstimo. Z magistrskim delom smo želeli odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja, ki so se nam porajala ob pregledu literature. Metode: Podatke smo zbirali iz slovenske in tuje literature, ki je morala biti v angleškem jeziku. Iskali smo jo v štirih različnih podatkovnih bazah strokovnih člankov s pomočjo ključnih besed in Boolovih operaterjev. Med vsemi 9.713 članki smo nato s pomočjo diagrama po priporočilih PRISMA pregledali in uporabili 49 virov literature, med katerimi so bili pregledni in izvirni znanstveni članki. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja veliko različnih metabolitov probiotikov. Nekateri metaboliti so bolj raziskani kot drugi. Metabolite smo razdelili na bakteriocine, kratkoverižne in druge maščobne kisline ter druge metabolite. Ugotovili smo, da določene bakteriocine tvorijo probiotiki istega rodu, na primer plantaricin, pediocin, gasericin in koagulin. Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov lahko tudi sklepamo, da lahko vsak probiotik, ki tvori značilen metabolit, po njem tudi identificiramo in prepoznamo. Metaboliti probiotikov lahko pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju mnogih bolezni.
Ključne besede: probiotiki, metaboliti probiotikov, bakteriocini, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Analiza navad uživanja probiotikov med slovenskim prebivalstvom
Viktorija Pucko, 2022, magistrsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Probiotiki so znani kot živi mikroorganizmi, ki imajo dokazano pozitivne učinke na zdravje posameznika, če so le ti aplicirani v zadostnih količinah. Številne študije kažejo na pozitivne učinke probiotikov na zdravje ljudi v vseh starostnih obdobjih in pri raznih motnjah oziroma obolenjih. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, kako so Slovenci ozaveščeni o pozitivnih učinkih probiotikov in v kolikšni meri jih uporabljajo. Metode: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 23 vprašanj. Zbrali smo vzorec 400 prostovoljcev preko socialnih omrežij, neustrezno izpolnjenih anket je bilo 421. Rezultati: Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da Slovenci redno uživajo probiotične izdelke in so tudi dobro ozaveščeni o pozitivnih učinkih uživanja probiotikov. Anketiranci želijo v prihodnosti izvedeti več informacij o probiotikih. Razprava: Za izvedbo magistrskega dela smo si postavili hipotezi, ki smo ju delno sprejeli. Delno obstaja statistično značilna razlika v poznavanju probiotikov glede na stopnjo izobrazbe in delno ženske pogosteje uporabljajo probiotike kot moški. Sklep: Za uravnavanje in vzdrževanje ustrezne črevesne mikrobiote lahko pripomore uživanje zadostnih količin probiotičnih izdelkov. V prihodnosti pričakujemo izboljšano ozaveščenost ljudi o koristnih učinkih probiotikov v obliki smernic in večjo uporabo in ponudbo probiotičnih izdelkov ter razvoj novih probiotičnih prehranskih dopolnil in zdravil za ohranjanje zdravja.
Ključne besede: probiotiki, poznavanje probiotikov, uživanje probiotikov, probiotični izdelki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Primerjalna študija pogojev fermentacije vodnega kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nina Kopše, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana študija pogojev fermentacije vodnega kefirja. Prikazan je vpliv velikosti fermentorja ter propustnosti zraka v fermentor na končni produkt. Fermentacijo kefirja smo izvajali 48 ur v treh različno velikih steklenih posodah. Prav tako nas je zanimal vpliv temperature, zato smo postopek fermentacije ponovili pri štirih različnih temperaturah. V okviru laboratorijskega dela smo tekom fermentacije s pomočjo aparata SevenMulti ter tekočinske kromatografije visoke ločljivosti spremljali spremembe koncentracije sladkorja, ogljikovega dioksida ter vrednosti pH v vzorcih v določenem časovnem obdobju. Ugotovili smo, da so pogoji v posodah z večjim volumnom najbolj ugodni za fermentacijo vodnega kefirja. Kefirna zrna med procesom fermentacije sladkor porabljajo ter ga pretvarjajo v ogljikov dioksid in alkohol. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da ima povišana temperatura pomemben vpliv na fermentacijo saj pospešuje njen potek.
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, velikost fermentorja, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

4.
Funkcionalizacija celuloznih vlaken z uporabo protimikrobnih sredstev in/ali probiotikov za novo generacijo tamponov : magistrsko delo
Larisa Spasković, 2021, magistrsko delo

Opis: To magistrsko delo temelji na razvoju in funkcionalizaciji tamponov z dodano vrednostjo. Tampone smo funkcionalizirali s probiotično bakterijo Lactobacillus. gasseri K7. S pomočjo tamponov nove generacije želimo tako pomagati ženskam pri preprečevanju okužb z bakterijami in glivami na način ohranjanjanje zdrave vaginalne mikrobiote v času menstrualnih krvavitev. Lastnosti funkcionaliziranih tamponov bodo ovrednotene s pomočjo različnih testnih metod, ki temeljijo na uporabnih lastnostih tamponov. Magistrska naloga zajema nanos liofiliziranih in svežih probiotikov, ujetih v hidroksi β ciklodekstrine s pomočjo tehnike elektropredenja na nosilni material. V tem magistrskem delu sem probiotike, tako sveže kot tudi liofilizirane ujela v ciklodekstrine in iz dobljene koloidne raztopine izpredla kot nanovlakna z elektropredenjem, najprej na polipropilen, na koncu pa še na tamponski trak podjetja Tosama d.o.o. Funkcionaliziran material sem analizirala s pomočjo metod (elementna sestava: XPS, ATR-FTIR, morfologija: SEM mikroskopija, bioaktivnost: določanje antioksidativnosti po metodi ABTS in sproščanje probiotikov ). Rezultati uporabljenih analiz kažejo, da se pri elektropredenju tvorijo nanovlakna, ki se naložijo na površino nosilnega materiala. Dokazali smo tudi, da se probiotiki ujamejo v ciklodekstrine in se obdržijo tako na polipropilenski kopreni, kot tudi na bombažnem tamponskem traku. Sproščanje probiotikov iz obeh uporabljenih nosilnih materialov je pokazalo, da se bakterija sprošča iz materiala še do 4 ure, kar je zelo obetajoč rezultat Antioksidativni potencial smo merili z namenom preverjanja protivnetnega učinka funkcionaliziranega nosilnega materiala. Rezultati so pokazali da imajo le - tega vzorci, katere smo funkcionalizirali z liofiliziranimi bakterijami.
Ključne besede: funkcionalizacja, tamponi, probiotiki, elektropredenje, ciklodekstrini
Objavljeno v DKUM: 04.10.2021; Ogledov: 305; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

5.
Razvoj in karakterizacija nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki : magistrsko delo
Špela Slapničar, 2021, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so koristni za gostitelja za preprečevanje rasti potencialno škodljivih bakterij ter za izboljšanje imunskega odziva. Razvoj nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki je razmeroma nov postopek, saj nanovlakna predstavljajo nov in učinkovit dostavni sistem za probiotike. Eksperimentalni del je zajemal pripravo in karakterizacijo posameznih raztopin polimerov (PEO, NaALG) ter izbiro ustrezne koncentracije probiotika (svežega in liofiliziranega), ki smo ga nato dodali v polimerno raztopino (NaAlg:PEO v volumskem razmerju 1:1, oznaka PA). Za določitev optimalnih parametrov elektropredenja smo raztopinam PEO, PA, PA z inulinom (PAI), PA z liofiliziranim probiotikom (PAP), PA z inulinom in liofiliziranim probiotikom (PAIP) ter PA z inulinom in svežim probiotikom (PAIPs) izmerili prevodnost, viskoznost, pH ter površinsko napetost. Raztopine PAI, PAIP in PAIPs vsebujejo inulin, ki deluje kot prebiotik in smo ga dodali, da izboljša preživelost probiotika Lactobacillus paragasseri K7. Učinkovitost formiranih nanovlaken smo preverili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ujetje probiotika v nanovlakna pa smo dokazovali s Fourierjevo infrardečo (FT-IR) ter rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Antioksidativen potencial vgrajenega probiotika v nanovlaknih smo preverjali z indirektno metodo določanja z ABTS radikalom ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)). Efektivnost učinkovanja sproščenega probiotika v različnih časovnih intervalih smo spremljali z metodo sproščanja probiotika, z metodo cone inhibicije pa smo preverili protimikrobno učinkovitost. Ugotovili smo, da se pri dodatku 3*1010 liofiliziranega probiotika L. paragasseri K7 v 20 ml polimerne raztopine, nanovlakna niso formirala, zaradi visoke prevodnosti. Dokazali smo, da se z nižanjem pH zniža tudi viskoznost polimerne raztopine z liofiliziranimi probiotikom L. paragasseri K7. Pri dodatku svežega probiotika v polimerno raztopino NaALG:PEO ter inulina (PAIPs) se nanovlakna niso formirala. Pri ostalih polimernih raztopinah so se nanovlakna tvorila, najdebelejša pri raztopini PAIP (0,8-1,6 µm), najtanjša pri PA (0,1-0,3 µm). Rezultati so pokazali, da kompozitni material PAP, PAIP, PAIPs ni antioksidativen. Liofiliziran probiotik L. paragasseri K7 sam po sebi je antioksidativen, saj je njegova IEt kar 100,0 %. Pri analizi sproščanja probiotika se je najbolje izkazal napreden material PAP z liofiliziranim probiotikom, vsi trije analizirani kompozitni materiali (PAP, PAIP, PAIPs) so v kratkem času sprostili ves ujet probiotik. Za raztopino PAIPs smo naredili še preizkus inhibicije rasti testnih bakterij (Escherichia coli ter Staphylococcus aureus), vendar nismo zaznali cone inhibicije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je bil razvoj nanovlaken uspešen. Uporaba nanovlaken s kapsuliranim probiotikom je bolj primerna za medicinske materiale s krajšim zahtevanim časovnim sproščanjem, do 24 ur. Izdelani produkti bi bili primerni za zdravljenje ran, tampone ter kot dostavni sistem v prehrani – zagotovi enostaven vnos polprodukta v končni izdelek.
Ključne besede: probiotiki, elektropredenje, nanovlakna, Lactobacillus paragasseri K7, antioksidativnost, inhibicija rasti testnih bakterij
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 347; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

6.
Bolniki z rakom prebavil in učinkovitost uporabe probiotikov
Mateja Trunk, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Probiotiki so zaradi svojih koristnih učinkov za zdravje gostitelja dandanes zelo pomembni v medicini. Kakovostne klinične študije kažejo številne pozitivne učinke probiotikov tudi pri bolnikih z rakom prebavil. Z našo raziskavo smo ugotavljali, kakšna je seznanjenost s probiotiki pri bolnikih po operaciji raka prebavil pri nas in kako vpliva uporaba probiotikov na bolnikovo počutje. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki vsebuje 20 vprašanj zaprtega tipa. Razdeljenih je bilo 123 vprašalnikov, pravilno izpolnjenih je bilo 100. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 26. Za testiranje hipotez smo uporabili hi kvadrat in binomski test. Rezultati: Večina pacientov po operaciji raka prebavil ni imela večjih težav. Na to ni vplivala uporaba probiotikov. Ugotovili smo, da preiskovanci nad 60 let bistveno slabše poznajo mehanizem in delovanje probiotikov ali pa jih sploh ne poznajo. Glede na izsledke naše raziskave pacienti največ informacij o probiotikih prejmejo preko reklam na televiziji ali internetu in zelo malo od zdravstvenih delavcev. Razprava in sklep: V naši raziskavi smo prišli do zaključka, da se vsi anketirani pacienti po operaciji na splošno dobro počutijo. Anketirani pacienti ob tem navajajo tudi veliko pozitivnih učinkov uživanja probiotikov. Menimo, da bi bil za boljšo ozaveščenost ljudi o probiotikih potreben sistemskih pristop za implementacijo sodobnih smernic za zdravo prehrano, ki vsebuje tudi probiotike.
Ključne besede: Rak prebavil, probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, onkološki pacienti
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 433; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (905,87 KB)

7.
8.
Fermentacija čaja s kombučo: tehnološki vidik procesa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Špela Habjanič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje študijo poteka fermentacije čaja z naravno starter kulturo kombuče. Med fermentacijo smo spremljali spremembo koncentracij sladkorjev in ogljikovega dioksida ter vrednosti pH. Prav tako smo določali vpliv temperature (25 ᵒC in 30 ᵒC) na spremembo omenjenih parametrov. Fermentacijo kombuče smo pri obeh temperaturah izvajali 14 dni. Za določitev zahtevanih parametrov smo pri laboratorijskem delu uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in iono selektivno in pH elektrodo. Fermentacija kombuče je potekala v stekleni posodi volumna 6000 mL, nato še v stekleni posodi z volumnom 1200 mL. Ugotovili smo, da se med procesom fermentacije porabljajo sladkorji, posledično nastaja ogljikov dioksid ter organske kisline, zato so vrednosti pH in sladkorjev padale, koncentracija CO2 pa je naraščala. Z rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi (30 ᵒC) fermentacija potekala hitreje, saj so se koncentracije sladkorjev ter vrednosti pH hitreje znižale, koncentracija CO2 pa zvišala v primerjavi s fermentacijo, ki je potekala pri temperaturi 25 ᵒC v enakem časovnem intervalu.
Ključne besede: probiotiki, kombuča, SCOBY kultura, fermentacija, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 09.10.2020; Ogledov: 767; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

9.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ivana Goričan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Objavljeno v DKUM: 17.07.2019; Ogledov: 1085; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

10.
Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocih
Živa Frešer, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike. Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok.
Ključne besede: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 24.05.2019; Ogledov: 944; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici