1. Možna vloga detektivov na področju probacije v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMark Florenin Klavora, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje možnosti vključevanja detektivov v sistem probacije v Sloveniji, ki predstavlja alternativo zaporni kazni in temelji na nadzoru ter podpori storilcev kaznivih dejanj. Ugotovitve kažejo, da imajo detektivi po veljavnem zakonu o detektivski dejavnosti že upravičenja, posedujejo pa tudi ključne kompetence, kot npr. ustvarjanje pomembnih informacij iz velike količine podatkov, informacijsko-komunikacijska pismenost, samodisciplina in organizacijske sposobnosti, ki bi jih bilo mogoče, ob dodatnem usposabljanju, učinkovito uporabljati na področju probacije, predvsem pri preverjanju izpolnjevanja obveznosti obsojencev in pri zbiranju podatkov, potrebnih za pripravo probacijskih poročil. Intervjuji s strokovnjaki s področja detektivske dejavnosti in probacije potrjujejo, da bi takšno sodelovanje lahko pomembno razbremenilo probacijske uslužbence, omogočilo boljše delo z obsojenci, hkrati pa povečalo spekter delovnih nalog detektivov. Ključni pogoj za to so tako zakonske kot tudi organizacijske spremembe, ki bi jasno opredelile pristojnosti in omejitve detektivov, zagotovile spoštovanje človekovih pravic ter preprečile morebitne zlorabe. Naloga zato predlaga uvedbo pilotnih projektov, s katerimi bi v praksi preverili možnost sodelovanja, in spodbuja nadaljnje raziskave na tem področju. Končni rezultati namreč kažejo, da bi povezava detektivske dejavnosti in probacije lahko bila koristna za oba sistema, saj bi, ob ustreznih pogojih, lahko prispevala k učinkovitejšemu izvajanju probacije v Sloveniji in zmanjšanju povratništva obsojencev ter detektivom dala več možnosti za delo.
Ključne besede: probacija, zasebno varovanje, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (989,38 KB) |
2. Primerjava probacije v Italiji in Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeYvonne Misculin, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava probacijo kot alternativo zaporni kazni in primerja razvoj, organizacijo in zakonodajno ureditev probacijskih sistemov v Italiji in Sloveniji. Cilj zaključnega dela je bil prepoznati ključne razlike in podobnosti obeh sistemov ter izpostaviti vpliv zgodovinskega razvoja na njuno delovanje. V prvem delu so predstavljeni konceptualni okviri probacije kot bolj humane oblike kaznovanja, katere bistvo je ponovna vključitev storilcev kaznivih dejanj v družbo. Identificiran je bil paradoks širjenja kazenskega nadzora prek alternativnih sankcij, ki kljub rehabilitacijskemu namenu pogosto reproducirajo represivne prakse. V drugem delu sta predstavljeni zakonodajni ureditvi obeh držav, zlasti ureditev italijanske »messa alla prova« in slovenskega sistema po ustanovitvi Uprave za probacijo leta 2018. Italijanski model izkazuje večjo razvejanost, zgodnejšo implementacijo in visoko stopnjo uporabe alternativnih ukrepov že v predkazenskem postopku. Slovenski sistem je še v fazi konsolidacije, vendar kaže tendenco k partnerskemu sodelovanju in individualnemu načrtovanju izvrševanja probacije. Podatkovna analiza na podlagi SPACE II poročil Sveta Evrope med letoma 1999 in 2023 potrjuje različno intenzivnost uvajanja probacije: Italija je prešla od popolne odsotnosti k enemu najbolj razvitih sistemov v Evropi, medtem ko Slovenija šele vzpostavlja primerljiv okvir. Zaključno delo poudarja pomembnost prenosa dobrih praks ter opozarja na nujnost prilagajanja probacije lokalnim, pravnim, socialnim in institucionalnim značilnostim.
Ključne besede: probacija, kaznovalna politika
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (655,85 KB) |
3. Alternativni načini prestajanja zaporne kazniMartina Kulovic, 2022, diplomsko delo Opis: Alternativne sankcije so tiste sankcije, ki kaznjencem kljub kaznovanju omogočijo svobodo. Uprava za Probacijo je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Njena naloga je izvrševanje kazenskih sankcij in ukrepov v dobrobit skupnosti. Javnosti je probacija znana pod imenom alternativne sankcije. Glavni namen skupnostnih sankcij in probacije je v tem, da oseba ostane v okolju v katerem živi, stanuje, se izobražuje, dela, vendarle so tej osebi kljub vsej svobodi omejene pravice. In naložene so ji obveznosti, omejitve, naloge in navodila katera jih je oseba dolžna upoštevati in slediti. Probacija stremi in se drži načela, da je zaporna kazen skrajna sankcija in zadnja oblika omejitve svobode. In, da je osnovna naloga iskanje načinov, da oseba ostane v svojem okolju, ter da svojo kazen odsluži in s tem doprinese tako družbi kot javnosti.
Ključne besede: penologija, probacija, alternativne sankcije, delo v splošno korist, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 616; Prenosov: 218
Celotno besedilo (921,50 KB) |
4. Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v SlovenijiKaja Prislan Mihelič, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah.
Metode:
Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij.
Ugotovitve:
Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka.
Omejitve/uporabnost raziskave
Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1383; Prenosov: 77
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Deradikalizacija in probacija v sodobnih družbah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŠpela Černigoj, 2018, diplomsko delo Opis: V zadnjem času se v Evropi, pa tudi drugod po svetu, vse pogosteje srečujemo s problemom radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem. Kot protiutež omenjenim problemom so strokovnjaki in akademiki pričeli z razvijanjem različnih protiukrepov, kot sta odvrnitev in deradikalizacija. Pri odvrnitvi gre za proces spreminjanja vedenja, v smislu odvrnitve posameznika od uporabe nasilja za dosego svojih ciljev. Pri deradikalizaciji pa gre za še bolj zahteven proces miselnih sprememb, sprememb posameznikovega sistema prepričanj in sistema vrednot, zavrnitev ekstremnih ideologij in hkrati za sprejemanje novih, družbeno sprejemljivih vrednot (Bertram, 2015). Z »neterorističnega« vidika je proces odvrnitve videti kot pomembnejši dejavnik od deradikalizacije. Nekateri so mnenja, da je posameznikovo vedenje tisto, ki zavrača uporabo nasilja za dosego nekih ciljev. Pa vendar, če posameznik ne gre skozi proces deradikalizacije, ni zagotovila, da je ob spremembi vedenja spremenil tudi svoja prepričanja in stališča. Če oseba teh ne spremni, je tveganje za ponovno radikalno, nasilno dejanje toliko večje (Striegher, 2013). Gre torej za izjemno kompleksna procesa, ki zahtevata večdeležniški, multiagencijski pristop, tako vladnih kot tudi nevladnih organizacij. Med pomembnejšimi akterji je tudi probacija, ki odigra pomembno vlogo predvsem v pripravi (še ne) deradikaliziranega posameznika nazaj v lokalno okolje po prestani kazni. Probacijsko in zaporsko okolje bi morali vse svoje znanje, mehanizme in ideje usmeriti v preprečevanje radikalizacije znotraj zaporov ter v uspešno izvedbo rehabilitacije, resocializacije in na koncu tudi reintegracije.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, deradikalizacija, odvrnitev, probacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1657; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Izvajanje dela v splošno korist kot alternativna kazenska sankcija v Sloveniji : magistrsko deloPetra Žiberna, 2018, magistrsko delo Opis: Alternativnim kazenskim sankcijam ali drugače rečeno skupnostnim sankcijam sodobni pravni sistem posveča vse več pozornosti. Tak način kaznovanja omogoča sodiščem več možnosti kaznovanja, kar pripomore k pravilnejši izbiri sankcije za posameznega storilca. Med alternative zaporne kazni spada tudi delo v splošno korist ali drugače rečeno družbeno koristno delo. V Republiki Sloveniji se je začelo razvijati že leta 1995, ko je takratni Kazenski zakonik uvedel izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. Delo v splošno korist se v Sloveniji izvaja v primeru kaznivih dejanj, prekrškov in kot način odvračanja od kazenskega postopka. Pomembno vlogo pri izvajanju imajo centri za socialno delo, ki vodijo postopke v zvezi z izvrševanjem te alternativne kazenske sankcije, tožilstvo in sodišče ter izvajalske organizacije, kjer napotene osebe opravljajo naloženo število ur dela v splošno korist.
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako poteka izvajanje dela v splošno korist v Sloveniji, ali obstajajo razlike v načinu izvajanja dela v splošno korist med izvajalskimi organizacijami po posameznih slovenskih regijah ter kakšne izkušnje imajo z napotenimi osebami. Zanimalo nas je tudi, kako poteka delo z napotenimi osebami v izvajalskih organizacijah, kakšne izkušnje imajo s komunikacijo s centri za socialno delo in ali so zaposleni v izvajalskih organizacijah zadosti usposobljeni za delo z napotenimi osebami. Ugotovili smo, da izvajanje dela v splošno korist poteka v vseh regijah Slovenije na enak način, brez večjih razlik. Izvajalske organizacije so mnenja, da so njihovi zaposleni dovolj usposobljeni za delo z napotenimi osebami, vendar bi kljub temu želeli dodatna usposabljanja in navodila za delo. Večina sodelujočih izvajalskih organizacij ima dobre izkušnje z napotenimi osebami, v posameznih regijah Slovenije pa se pojavljajo tudi manjša odstopanja.
Ključne besede: magistrska dela, alternativna kazenska sankcija, delo v korist skupnosti, izvajalske organizacije, probacija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1412; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. Preklic pogojne obsodbe : specialistično delo podiplomskega študija kriminalistično preiskovanjeMajda Medved, 2016, specialistično delo Opis: Specialistična naloga se dotakne bistva aktualne kazenskopravne tematike. Obravnava institut pogojne sankcije – tj. eno izmed sodobnih vrst kazenskih sankcij, ki obsega pogojno obsodbo in njeno obogateno različico pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, institut preklica pogojne obsodbe, hkrati pa tudi institut probacijske službe in pomen probacijske dejavnosti.
Predmetna specialistična naloga se ukvarja s tezo, da je kaznovalna politika naših sodišč preveč naklonjena izrekanju pogojnih obsodb. Da je temu tako potrjujejo statistični podatki, ki nazorno izkazujejo velik delež pogojnih obsodb v strukturi vseh kazenskih sankcij. Slednje je v očeh splošne javnosti še posebej problematično, saj tozadevnim kazenskim sankcijam ne zaupajo in jih razumejo kot nekaznovanost. Po drugi strani pa ni bilo mogoče spregledati povsem drugačne slike, ki se riše pri oplemeniteni različici osnovne pogojne obsodbe – tj. pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Statistični podatki več kot očitno kažejo, da je pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, postavljena na stranski tir. Pričujoč prispevek poskuša najti razloge za opisano stanje.
Poseben del razprave je med drugim namenjen institutu preklica pogojne obsodbe s pomočjo katerega je mogoče deloma preveriti učinkovitost in upravičenost izrečenih pogojnih sankcij. Ob razpravi smo trčili na problem dostopa do podatkov o preklicih pogojnih sankcijah, saj Vrhovno sodišče RS ne razpolaga z vnaprej pripravljenimi standardiziranimi statističnimi podatki. Vsled tega smo se bili primorani posluževati tudi povezanih informacij in analogije.
Nekaj prostora razprava namenja tudi institutu probacijske službe, ki se nam obeta v bližnji prihodnosti in bi utegnila izboljšati prakso pri izrekanju in izvrševanju pogojnih sankcij. Namreč pomanjkljivosti, ki se tičejo izvedbene ravni varstvenega nadzorstva, kličejo po potrebnih spremembah.
Ključne besede: kazenske sankcije, pogojna obsodba, varstveno nadzorstvo, preklic, probacija, specialistične naloge
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 2571; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,02 MB) |
