Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podjetja morajo biti vedno pripravljena na nenadne zunanje dogodke, ki bi lahko pretresli njihovo ustaljeno delovanje in ogrozili njihove cilje ali v najhujših primerih celo njihov obstoj. Na nastanek takšnih dogodkov podjetja ne morejo vplivati, lahko pa z ustreznim odzivom preprečijo nastanek neobvladljive akutne krize in večje škode. Sicer so takšni dogodki pogosto samo povod za izbruh krize, pravi vzroki za njen nastanek pa se največkrat skrivajo ravno v podjetju samem. Okolje, v katerem delujejo slovenska podjetja, je relativno stabilno. Primerljiva ameriška podjetja se, na primer, veliko pogosteje soočajo s posledicami orkanov, požarov, terorističnih napadov in drugih nenadnih dogodkov ali neravnih nesreč. V takšnem okolju je tudi proaktivnemu kriznemu managementu namenjeno več pozornosti kot pri nas. Vsekakor pa krizne pripravljenosti in kriznega managementa tudi v Sloveniji ne bi smeli postavljati na stranski tir. Magistrske naloge smo se lotili z namenom, da preverimo, kako so se slovenska podjetja odzvala na krizo, ki jo je v pomladnih mesecih povzročila pandemija virusa Covid-19 in opozorimo na velik pomen proaktivnega pristopa pri soočanju s krizo. Izvedli smo empirično raziskavo in ugotavljali, kako je šest slovenskih podjetij prilagodilo svoje poslovanje v tednih, ko je bila pri nas razglašena epidemija. Zraven njihovega odziva na krizo nas je zanimalo tudi, ali so v krizi našli nove priložnosti. Ugotovili smo, da so v podjetjih, kljub relativno nizki stopnji splošne krizne pripravljenosti, s svojimi odzivi relativno zadovoljni. Občutljivost na krizo podjetja pripisujejo predvsem dejavnosti, s katero se ukvarjajo, velik pomen pa se pripisuje tudi vpletenosti države, ki nosi velik del finančnega bremena krize. V raziskavi tudi ugotavljamo, da podjetja poskušajo izboljšati svojo krizno pripravljenost in odpornost z različnimi metodami; od manjših operativnih prilagoditev do korenitih strateških sprememb. V tem pomenu govorimo tudi o raznolikih priložnostih, ki so jih podjetja našla v nestabilnih kriznih razmerah. Vsekakor obstaja prostor za nadaljnjo raziskovanje in izboljšave. V raziskavo bi lahko vključili kvantitativne podatke in čez čas preverjali, ali je bil odziv podjetij dolgoročno uspešen. Še posebej zato, ker se do nastanka te magistrske naloge, nista zaključili niti zdravstvena kriza niti gospodarska kriza, ki je nastala kot posledica pandemije Covid-19. Pri podjetjih, ki so v krizi našla nove priložnosti, bi lahko čez čas preverili tudi, ali so le−te uspeli pretvoriti v oprijemljive poslovne rezultate. Osredotočili bi se lahko v eno panogo ali podjetje in jo preučili veliko bolj detajlno. Možnosti je ogromno, hkrati pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo v duhu aktualnih dogodkov zanimanje za proaktivni krizni management, tako v akademski kot tudi v poslovni sferi, še naprej raslo.
Ključne besede: kriza, proaktivni krizni management, odpornost, transformacijski krizni management, priložnosti v krizi.
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1341; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,58 MB)