| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko delo
Maša Kirbiš, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine. V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov). Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

3.
Značilnosti pripovedovanja šestletnikov ob ilustracijah v slikanici Janček ježek : diplomsko delo
Primož Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru zaključnega dela smo preverjali značilnosti pripovedovanja šestletnikov. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. Omenili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj ter kako ga spodbujamo v različnih okoljih. Poudarek smo namenili otrokovemu pripovedovanju zgodbe; koherenci in koheziji, razvoju pripovedovanja zgodbe, ter dejavnikom, ki vplivajo na pripovedovanje. Predstavili smo tudi socialne zvrsti slovenskega jezika, kjer smo izpostavili prleško narečje. V empiričnem delu je sodelovalo 12 otrok, starih 6 let. Skupaj smo prebrali ljudsko pravljico Janček ježek, nato pa so imeli 10 dni časa, da so jo doma skupaj s starši prebrali. Po dogovorjenem času so s pomočjo slikanice zgodbo pripovedovali. Njihove zgodbe smo posneli z diktafonom, jih natančno pretipkali ter jih analizirali iz različnih vidikov: obnovitev bistva vsebine zgodbe, raba knjižnega ali neknjižnega jezika, raba besednih vrst ter dolžina pripovedovane zgodbe v številu povedi. Rezultati so pričakovano pokazali, da so skoraj vsi otroci zajeli bistvo zgodbe ter da je največkrat uporabljena besedna vrsta bil samostalnik. Dolžina pripovedovanj pa je bila pod našimi pričakovanji, povprečno so otroci v svoji zgodbi uporabili 17,8 povedi. Presenetilo pa nas je, da so otroci v svojem pripovedovanju v večini uporabljali knjižni jezik in vključili le nekaj narečnih besed. Pričakovali smo, da bodo otroci veliko več govorili v narečju, saj ga v svojem vsakdanjem govoru uporabljajo večino časa.
Ključne besede: razvoj govora, pripovedovanje ob slikanici, prleško narečje, predšolski otrok, Janček ježek
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 787; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Raba narečja in knjižnega jezika pri predšolskih otrocih
Tadeja Kunej, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo, kakšna je raba narečja in knjižnega jezika v izbranem vrtcu na območju Prlekije. Preverili smo govor otrok, vzgojiteljice in študentke, kdaj in v katerih primerih uporabljajo narečje in kdaj knjižni jezik. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, spodbujanje govora v vrtcu. Predstavili smo tudi jezik in značilnosti jezika, vlogo odraslega pri usvajanju jezika, materni jezik, slovenščino kot tuji ali drugi jezik in slovenski jezik. Predstavili smo jezikovne ravni, socialne zvrsti slovenskega jezika, knjižni in neknjižni jezik, rabo narečja in knjižnega jezika v vrtcu, slovenska narečja, vzroke za nastanek narečja, prav tako smo predstavili panonsko narečno skupino in izpostavili prleško narečje. Predstavili smo kurikulum za vrtce in področje jezik. V empiričnem delu smo z opazovalnim listom en mesec opazovali govor otrok, vzgojiteljice in študentke. Izvedeti smo hoteli, ali otroci uporabljajo narečje vedno, ali se vzgojiteljica trudi govoriti v knjižnem jeziku in ali študentka spodbuja otroke k rabi pravilnega knjižnega jezika. Staršem opazovanih otrok smo razdelili vprašalnike, saj smo želeli izvedeti, ali tudi oni vplivajo na govor otroka, ga spodbujajo pri govorjenju knjižnega jezika in kako ga spodbujajo.
Ključne besede: govor otrok, slovenski jezik, knjižni jezik, narečje, prleško narečje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1707; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Ključne besede: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1232; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (305,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Potrč v Pleteršnikovem slovarju (roman Na kmetih, 1954)
Melita Zemljak Jontes, Alenka Valh Lopert, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek na osnovi primerjalne analize prikazuje besedje, zapisano v Potrčevem romanu Na kmetih iz leta 1954, in zapise v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju iz let 1894–1895. Glede na Potrčev slovarček 89 narečnih geselskih iztočnic na koncu romana je iz analize razvidno, da 52 od teh izkazuje narečno rabo v Pleteršnikovem slovarju.
Ključne besede: jezikoslovje, slovaropisje, zgodovina slovenskega jezika, prleško narečje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1266; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pravorečna zmožnost dijakov med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine v splošni gimnaziji
Aleksandra Štih, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja pravorečno zmožnost gimnazijcev med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine. Namen dela je predstaviti jezikovne razlike med knjižnim jezikom in približkom knjižnega jezika, ki ga tvorijo dijaki, ko govorno nastopajo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni têrmini, ki se nanašajo na didaktiko jezika, to so: pravorečna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti, sporazumevalna načela, govorni nastopi od priprave, izvedbe, analize do vrednotenja. Posebej je razčlenjeno pravorečje, ki zajema izgovarjavo knjižnih glasov, prozodične prvine besede in besedila. Na koncu poglavja je v sklopu socialnih zvrsti izpeljana glasoslovna primerjava osrednjega prleškega govora in knjižnega jezika. Ugotovljeno je, da je največ razlik na ravni samoglasnikov, saj prleški narečni govori nimajo širokega o-ja in polglasnika. Empirični del izhaja iz ugotovljenih glasoslovnih razlik. Vzorec zajema 40 gimnazijcev, ki izhajajo iz osrednjih in vzhodnih prleških govorov. Prvi del raziskave temelji na zbranih posnetkih govornih nastopov, njihovi slušni analizi, izpolnjenih anketnih vprašalnikih in zapisanih gradivih. Oblikovana so merila in opisni kriteriji za vrednotenje pravorečne zmožnosti, po katerih so bili govorci pravorečno ocenjeni. V analizi so predstavljene temeljne izgovorne razlike oziroma narečni vdori v knjižni govorjeni jezik. Drugi del raziskave vključuje analizo anketnih vprašalnikov vseh govorcev ter analizo intervjujev, ki so bili izpeljani s pravorečno najboljšimi govorci. Interpretacija odkriva okoliščine in vzroke, ki vplivajo na razvijanje in oblikovanje pravorečne zmožnosti. Ugotovljeno je, da se redki gimnazijci zelo približajo knjižni izreki, čeprav jih je veliko dobrih in prepričljivih govorcev. Zato bi bilo treba pravorečje sistematično razvijati že od predšolskega obdobja, da bi govorci postopoma uzaveščali medkodno preklapljanje. Posebno poglavje je namenjeno praktičnim gradivom, to so izdelane pravorečne vaje za govorce, ki prihajajo iz osrednjega in vzhodnega prleškega narečja. S pomočjo pravorečnih vaj bodo dijaki izhajali iz narečnega jezika in jezikovnih razlik, da bodo uspešnejše preklapljali in razvijali knjižni govorjeni jezik.
Ključne besede: govorni nastop, pravorečje, prleško narečje, knjižni jezik, didaktika jezika
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1742; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH
Brigita Bec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vingradniška terminologija v Zagorcih je najprej predstavljen razvoj vingradništva na Slovenskem ter v vinorodnem okolišu Slovenske gorice, geografsko in zgodovinsko sta orisana kraj Juršinci in vas Zagorci, poudarek je na razvoju trsničarstva in vinogradništva na tem območju, podrobneje sta predstavljena glasoslovni in oblikoslovni razvoj govora v Zagorcih, ki je dialektološko uvrščen v srednjeprleški govor. S pomočjo snemanja in zapisovanja je bilo zbrano vinogradniško besedje, ki se govori v Zagorcih. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorja, trsničarja Janka Beca, ki se s trsničarstvom ukvarja že več desetletij, družinsko tradicijo je pred leti prevzel sin Roman Bec. Trsničarstvo ima v družini stare korenine, zato je še slišati stare izraze, kot so "cühta", "žehtar" in "pintar", ker pa je napredek vedno hitrejši in so stare lesene preše že pred desetletji zamenjale moderne hidravlične stiskalnice, lesene koše za grozdje so zamenjale plastične kadi, putarje so nadomestili traktorji, leseni sodi za vino so prava redkost in služijo bolj kot okras, narečna govorica vse bolj izginja. Zbrana besedila so tako zapisana v narečni transkripciji in s pomočjo strokovne literature natančno obdelana in analizirana. Na podlagi gradiva in analiz je nastal slovar, ki obsega 236 izročnic, ki so razvrščene po abecednem redu. Geslu, ki je zapisano v knjižnem ali poknjiženem jeziku, sledi zapis besede v fonetični obliki, nato razlaga pomena, primer iz narečnega pripovedovanja in izvor. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed slovanskega izvora, Besede, ki so prevzete, so zaradi bližine nemške govorice in pogostih stikov z nemško govorečimi v največji meri prevzete iz nemščine, nekatere besede pa so tudi romanskega izvora, saj so z vinogradništvo na naših tleh prvi začeli že Rimljani in Kelti pred približno 2400 leti.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška terminologija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1478; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (732,54 KB)

10.
UPORABA PREDLOGOV PRI POIMENOVANJU KRAJEV V OBČINI VIDEM
Stanislava Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni. Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma. Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino.
Ključne besede: predlog, knjižna norma, haloško narečje, prleško narečje, dialektologija, ledinsko ime
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1461; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (906,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici