SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POLJEDELSKO IZRAZJE V VOGRIČEVCIH
Katja Jug, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2651; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (927,25 KB)

3.
NAREČNA POIMENOVANJA ZA VRT, SADOVNJAK IN POLJE V GOVORU LANCOVE VASI
Damjana Hliš, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v govoru Lancove vasi prinaša glasoslovni oris govora Lancove vasi in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za vrt sadovnjak in polje, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom, zbranega pri informatorjih v Lancovi vasi. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodani so razlaga pomena, izvor besed in primerjava iztočnic v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju ter v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Večina zbranih besed je slovanskega izvora, ostale pa germanskega, romanskega in grškega.
Ključne besede: dialektologija, narečje, prleško narečje, Lancova vas, abecedni slovarček, etimologija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2453; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

4.
BESEDJE PUSTNIH OBIČAJEV V MARKOVCIH
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje pustnih običajev v Markovcih je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi ostalimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Korant in njegova oprava ter ostali tradicionalni pustni liki pa še nikjer in nikdar niso bili opisani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Namen oziroma cilji diplomske naloge so najprej predstaviti občino Markovci ter njeno pustno dediščino ter iz različnih virov poiskati že obstoječe opise korantov in ostalih pustnih likov. Zbrani so tudi posnetki člana etnografskega društva Korant Markovci, ki opisuje vse pustne like v domačem narečju. Posebej podrobno bo opisan potek priprave korantove opreme, ki ga je opisoval izdelovalec korantij. Govori so zapisani s fonetično transkripcijo. Vse besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, kjer je zapisana beseda, njen pomen, uporaba v stavku in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2216; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (14,62 MB)

5.
Prevajanje etnografske terminologije, značilne za Markovce
Doroteja Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija se ponaša z bogato etnografsko dediščino ter pustnimi običaji. V diplomskem delu z naslovom Prevajanje etnografske terminologije, značilne za Markovce je predstavljeno besedišče, ki je povezano z etnografsko dediščino Markovcev in okolice. Kraj Markovci je poznan v Sloveniji in svetu po svoji tradicionalni pustni maski korant. Poleg koranta je kraj bogat še z mnogimi drugimi pustnimi maskami, kot so piceki, kopjaši, rusa, melika, kurika, orači, vile in medvedi. Različni strokovnjaki so koranta že velikokrat opisali in omenjali v svojih delih. Posebnost koranta in njegove oprave ter tradicionalnih pustnih likov pa je, da so poimenovani v markovskem mednarečju. V Markovcih se namreč govori posebno mednarečje, ki je nekakšna mešanica med prleškim narečjem in vzhodno haloškim govorom. Soočila se bom s problemom kako prevesti določene narečne izraze, povezane z etnografsko dediščino omenjenih krajev. V diplomski nalogi sem prevedla besedila o markovskih pustnih likih in običajih. V tekstih sem poiskala prevodoslovne probleme, ki nastajajo predvsem zaradi markovskega mednarečja, in jih poskušala rešiti. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej predstavila maskiranje in maske ter Markovce in njihovo etnografsko dediščino. Poiskala sem tudi različne teorije o prevajanju narečij. V empiričnem delu diplomske naloge sem prevedla besedilo o etnografskih pustnih likih iz Markovcev. Nato sem naredila in argumentirala problemsko analizo prevoda posameznih besed. Ukvarjala sem se z leksikalnimi problemi prevajanja, slovničnimi problemi in problemi konteksta. Besedje je na koncu diplomske naloge zbrano v slovar, v katerem je najprej zapisana posamezna beseda, njen pomen, uporaba v povedi in izvor besede.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: prevajanje narečij, panonska narečna skupina, prleško narečje, markovsko mednarečje, narečno besedje pustnih običajev, kontrastivna analiza, slovar etnografskega besedja
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2073; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (6,48 MB)

6.
VINOGRADNIŠKO BESEDJE V KRAPENSKI GOVORICI
Nataša Kukolj, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v Krapenski govorici prinaša glasoslovni oris govora vasi Krapje in abecedni slovarček narečnih vinogradniških poimenovanj, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Krapje in njene okolice. Nato pa so natančneje prikazane glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednejprleškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi nekaj sodobnejšega izrazja, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje vinogradov ter je bilo v narečje največkrat sprejeto preko knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja vinogradništva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Primerjava iztočnic je narejena po opisih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice. Informator je bil vinogradnik g. Stanko Kukol iz Krapja. Ugotovila sem, da je obravnavano narečje izredno besedno bogato in zanimivo in bilo bi škoda, če bi redkeje rabljena poimenovanja izginila v pozabo. Zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dedišcine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, krapenski govor, vinogradniško izrazje
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1443; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
BESEDILNI VZORCI IN PRVINE NEKNJIŽNEGA JEZIKA V RADIJSKIH OGLASIH
Tamara Volmajer, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo obravnava radijske oglase z vidika jezika, besedilnih vrst in besedilnih vzorcev. V teoretičnem delu je oglaševanje predstavljeno kot del marketinga, predstavljene so značilnosti oglaševanja, še posebej radijskega. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena teorija besedilnih vrst in vzorcev. Ker se v oglasih večinoma pojavljajo vsakodnevne praktičnosprazumevalne situacije, pri katerih je večinoma uporabljen narečni jezik (v izbranih oglasih se pojavljajo mariborski pogovorni jezik, prleško narečje in prepletanje slovenskega in tujih jezikov), je začetek empiričnega dela diplomskega dela posvečen krajši analizi zgoraj omenjenih različic jezika. Analiza je bila izvedena na manjšem vzorcu (7) jezikovno zanimivih oglasov. V nadaljevanju se diplomsko delo ukvarja z besedilnimi vrstami in besedilnimi vzorci v oglasih, saj oglasi, kljub temu da so samostojna besedilna vrsta, pogosto vsebujejo še elemente drugih besedilnih vrst, hkrati pa, tako kot druga besedila, pripadajo določenemu kulturnemu okolju, zato lahko razberemo tudi splošni kulturni besedilni vzorec (problem – rešitev, zadovoljevanje potreb oz. želja). Vzorec analiziranih oglasov je tukaj večji (18 oglasov). Vsi izbrani oglasi so bili posneti na dveh komercialnih radijskih postajah, na Radiu City iz Maribora in na Radiu Maxi iz Ljutomera.
Ključne besede: Ključne besede: radijski oglasi, mariborski pogovorni jezik, prleško narečje, praktično sporazumevanje, splošni kulturni besedilni vzorec, besedilne vrste.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 2547; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
KMETIJSKO IZRAZJE V BERKOVCIH
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kmetijsko izrazje v Berkovcih je predstavljen govor vasi Berkovci, predvsem izrazje vezano na vrt, sadovnjak in polje. Govor, za katerega je značilen enoglasniški samoglasniški sistem, spada v panonsko narečno skupino, in sicer je del prleškega narečja. Poglavitni del diplomske naloge temelji na zbiranju poljedelskega izrazja. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja, ki je razdeljen na tri sklope: Vrt, Sadovnjak in Polje. Zajeti so stari izrazi, poimenovanja, ki izginjajo in jih pozna le še starejša generacija ljudi, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobne mehanizacije, v narečje pa je bilo sprejeto preko knjižnega jezika. Slovar obsega 357 gesel, urejenih po abecednem redu, med katerimi pa prevladujejo samostalniki. Analiziran je tudi izvor zbranega izrazja in ugotovljeno je, da je največji delež slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami je največ germanizmov, precej je tudi romanizmov, največkrat sprejetih prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1512; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

9.
Kovaška terminologija v Grabonošu
Sonja Ščavničar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kovaška terminologija v Grabonošu prinaša glasoslovni oris grabonoškega govora in narečni abecedni slovar kovaškega izrazja. V diplomskem delu je na kratko podana zgodovina kovaštva pri nas. Vas Grabonoš je predstavljena z vidika geografskih in zgodovinskih značilnosti, čemur sledi umestitev grabonoškega govora v prleško narečje in predstavitev njegovih glavnih glasoslovnih značilnosti. Ne poznajo več tonemskega nasprotja, je pa še ohranjeno kolikostno nasprotje. Naglaševanje je jakostno. V osrednjem delu diplomskega dela je narečno kovaško besedje, zbrano na terenu, zapisano v fonetični obliki. Zbrano gradivo je bilo nato natančno obdelano s pomočjo strokovne literature. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu, nekaterim je dodan tudi slikovni material. Geselski članek je sestavljen po naslednjem vzorcu: knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodana sta razlaga pomena in primer iz posnetega gradiva. Analiza v slovarju zbranih besed je pokazala, da je večina besed slovanskega izvora, precej besed pa je bilo izposojenih iz nemščine, ki je stični jezik. Narečno gradivo je bilo zbrano s pomočjo informatorja, kovaškega mojstra g. Janeza Mira iz Grabonoša, ki še vedno popravlja staro kmečko orodje, čeprav se je usmeril v umetnostno kovaštvo, predvsem zaradi opuščanja starega načina obdelovanja zemlje in s tem tudi orodja. Ravno slednje je vzrok zato, da veliko narečnih kovaških izrazov in poimenovanj za kmečka orodja že tone v pozabo. Z v slovarčku zbranimi besedami se bo ohranil vsaj drobec besedja tudi za kasnejše rodove.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, grabonoški govor, kovaško izrazje
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1555; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

10.
KMETIJSKO IZRAZJE NA CVENU
Ksenija Erhatič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje na Cvenu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje na Cvenu. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti cvenskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednjeprleškim govorom, ki so del prleškega narečja. Ta govor se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Zanj je značilen enoglasniški vokalni sistem. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja v vasi Cven. Zbrano gradivo je urejeno v obliki slovarja, zapisano je v fonetični obliki in je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. V slovarju so zajete stare besede, ki jih poznajo le še starejši govorci in počasi izginjajo iz govora, pa tudi sodobne besede, ki so posledica uvedbe sodobne mehanizacije, le-te so največkrat bile sprejete v cvenski govor preko knjižnega jezika. Slovar obsega 405 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so v slovarju razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Osnovno kmetijsko narečje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško govorečo jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Informatorka je bila Frančka Jurinič iz Cvena. Ker je odraščala na kmetiji, pozna veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje in pri drugih kmečkih opravilih. Pri zbiranju gradiva mi je pomagal tudi sovaščan, g. Miran Puconja, doktor etnoloških znanosti.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1199; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici