SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRISILNA PRIVEDBA V UPRAVNEM (DAVČNEM) POSTOPKU
Gorazd Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Upravni postopkovni sistem v Sloveniji sestavljajo pravila splošnega upravnega postopka, ki so določena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter pravila posebnih upravnih postopkov, ki jih določajo nekateri zakoni na različnih upravnih področjih (npr. na davčnem področju Zakon o davčnem postopku). Če je predpisan posebni upravni postopek, organ ravna po določbah zakona, ki urejajo ta postopek, glede vprašanj, ki z njim niso urejena, pa dopolnilno uporablja pravila ZUP. V navedeni diplomski nalogi je poudarek na posebnem upravnem postopku oz. davčnem postopku, ki je urejen predvsem z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP). V nalogi je podrobno obravnavan institut vabila, ki ga sicer ZDavP ne ureja, zato se dopolnilno uporabijo pravila ZUP. Institut vabila je eden od načinov občevanja med organi in strankami, kjer upravni organ (v tem primeru davčni organ) povabi stranko ali kakšnega drugega udeleženca v postopku, ki ga potrebuje za razjasnitev dejanskega stanja in ugotavljanja določenih dejstev. V primeru, ko se povabljeni ne odzove in svojega izostanka ne opraviči, upravni organ, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, izda sklep o prisilni privedbi in zaprosi Policijo, ki je edini organ v Sloveniji, ki izvaja in ima pooblastila v zakonu, da privede določeno osebo pred upravni (davčni) organ. V diplomski nalogi sem ugotavljal, na katerih področjih izvajanja nalog davčne službe prihaja do prisilnih privedb oziroma kaj vse mora izpolniti upravni (davčni) organ, da lahko zaprosi policijo in katere so tiste meje sorazmernosti, da človekove pravice niso prekomerno prizadete. V teh okvirjih sem izdelal tudi raziskavo na Davčnem uradu Maribor, kjer sem pridobil podatke o prisilnih privedbah davčnih zavezancev v letu 2011 ter tako svoje hipoteze potrdil oziroma dokazal.
Ključne besede: upravni postopek, posebni upravni postopek, subsidiarna uporaba ZUP, davčni postopek, vročanje, občevanje, vabila, prisilna privedba, človekove pravice.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 2845; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (660,60 KB)

3.
Pravne in dejanske dileme policijskega pooblastila vabljenja
Sabina Skumavec, 2015, diplomsko delo

Opis: Avtorica se je, kot bivša policistka, pri opravljanju policijskih nalog, tudi sama pogosto soočala s policijskim pooblastilom vabljenja. Pri tem je pogosto naletela na njegovo neučinkovitost in nastale nepotrebne stroške, zato se je tudi odločila za to zaključno delo. Nenehne težnje po spremembi, določena mnenja in zahteve po odpravi pomanjkljivosti različnih institucij, med drugim tudi Varuha človekovih pravic, so prinesla spremembe. V času opravljanja policijskih nalog, se je na tem področju delno spremenila tudi zakonodaja, ki ureja področje vabljenja kot policijskega pooblastila. Namesto Zakona o Policiji je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prav tako tudi nov Pravilnik o policijskih pooblastilih. Določene spremembe so nastale tudi v Pravilniku o povračilu potnih stroškov vabljenim osebam. Glede na spremembo zakonodaje, bomo v diplomskem delu predstavili spremembe med novimi in starimi predpisi in pa določene obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri izvajanju pooblastilu. Ne glede na obstoječo pozitivno zakonodajo, ki je doprinesla k nekoliko bolj natančno predpisanem postopku izvedbe navedenega policijskega pooblastila, bomo predstavili tudi nekaj praktičnih primerov. V nekaj primerih se policijsko pooblastilo vabljenja še vedno izkaže kot neučinkovito, zato se pri policistih porajajo dileme. V določenih primerih, vabilo kot policijsko pooblastilo še vedno ni učinkovito, zato je pred uporabo, v smislu upoštevanja načela sorazmernosti in racionalnosti izpeljave postopka v katerem bi lahko nastali le nepotrebni stroški, sam postopek pa bi bil lahko popolnoma neučinkovit, smiselno dobro premisliti, primarno na kakšen način oziroma ali ga v določenih primerih sploh uporabiti. Poskušali bomo predstaviti tudi rešitev za bolj učinkovito in racionalno uporabo policijskega pooblastila vabljenja. Ob upoštevanju zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in ob dejstvu, da se tudi državljani vse bolj zavedajo svojih pravic v policijskih postopkih, lahko zaključimo, da je policijsko pooblastilo vabljenja, v večini primerov eno od manj strogih pooblastil, ki jih policisti uporabljajo pri zbiranju obvestil. Njegova strogost oziroma učinkovitost se izkaže le v primeru zbiranja obvestil od osumljenca, saj je v tem primeru mogoče le tega tudi privesti, seveda pa tudi v tem primeru ni nujno, da gre za učinkovito uporabo, kar kaže na določeno nesorazmerje med pooblastilom vabljenja, ki ga imajo policisti in med načelom sorazmernosti, ki ga morajo policisti pri izvajanju vseh policijskih pooblastil upoštevati.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, vabljenje, vročanje, privedba, pravna podlaga, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 990; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (507,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici