| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Privatizacija vojaškega poklica
Peter Papler, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: vojska, vojaški poklici, kadrovanje, privatizacija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (345,58 KB)

2.
Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Rezec, 2024, diplomsko delo

Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 379; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Privatizacija vodnih virov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Koren, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega pregled in analizo privatizacije vodnih virov v Republiki Sloveniji. Voda je v današnjih časih žal postala tržno blago, zaradi rasti prebivalstva pa se veča tudi potreba po njej. Največji izziv svetu predstavlja pomanjkanje vode, saj je njena poraba prevelika, da bi jo lahko obnovili v zadostnih količinah, zato je zelo pomembno upravljanje vodnih virov. V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v Ustavi Republike Slovenije, več kot polovica vodnih virov v Sloveniji pa je v upravljanju ene tuje korporacije. Podjetje, ki se ukvarja na primer s proizvodnjo pijač, mora na območju vodnega vira pridobiti dovoljenje ali koncesijo za črpanje vode, ponekod pa lahko prevzame tudi lokalno oskrbo s pitno vodo. Zakonodaja na področju voda v Republiki Sloveniji je zajeta v več zakonih, uredbah in pravilnikih. Veliko vlogo pri postavljanju smernic imajo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo ozaveščati ljudi o tematiki privatizacije in pomanjkanju vodnih virov. Iz predstavljenih primerov privatizacije vodnih virov v RS je razvidno veliko zanimanje (tujih) korporacij nad lastništvom podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pijač, in zanimanje zasebnih podjetij za pridobitev koncesije za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Čeprav so vsi vodni viri v RS last države, je problematično dodeljevanje koncesij, lahko tudi tujemu podjetju, za črpanje vodnega vira iz vrtine, ki se lahko dodeli za določeno obdobje, vendar ne več kot 50 let. Najpogosteje so koncesije v RS dodeljene za črpanje vodnega vira za proizvodnjo pijač ali pa za oskrbo s pitno vodo, na kar smo se v zaključnem delu tudi osredotočili.
Ključne besede: vodni viri, privatizacija vodnih virov, upravljanje z vodnimi viri, človekove pravice, pitna voda, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (856,95 KB)

4.
Vojaška privatizacija in Slovenija
Erik Kopač, Maj Fritz, Maja Garb, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Avtorji v prispevku proučujejo fenomen privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zasebnim izvajalcem v svetu in v Sloveniji. Metode: V ta namen so uporabljene ključne kvalitativne metode, kot so analiza primarnih in sekundarnih virov, deskriptivna metoda, analiza vsebin ter študije praktičnih primerov. Ugotovitve: V svetu zasebna vojaška in varnostna podjetja vse bolj prevzemajo vojaške naloge, kot so usposabljanje, obveščevalna in varnostna zagotovitev, logistična podpora in deli inženirske zagotovitve (razminiranje), ter s tem omogočajo oboroženim silam, da se ukvarjajo s ključnimi nalogami bojevanja. Čeprav nekatera zasebna vojaška podjetja kažejo vedno večjo željo za sodelovanje v bojnih operacijah, pa trenutno še ni velikih potreb po tovrstnih storitvah. Ni dvoma, da bo v Sloveniji, podobno kot je že v številnih drugih državah, kmalu dozorela in zaživela primerna ideja oz. pobuda za prodor zasebnega kapitala na področje nacionalne obrambe. Zato, da bo res uspešna bo treba pred tem izdelati strokovno neodvisno stroškovno analizo, kaj se znotraj Slovenske vojske splača zadržati in kaj oddati, ter analizo ponudbe, ki bo proučila kvaliteto in koristi zasebnega interesa na drugi strani. Temu pa bi morala hkrati slediti tudi politična volja, da omogoči potrebne spremembe in dopolnitve naše zakonodaje na tem področju. Omejitve/uporabnost raziskave V teoretičnem delu se analiza omejuje predvsem na ekonomske vidike vojaške privatizacije na sploh. Po drugi strani pa se naša empirična analiza omejuje na pravni in izkustveni vidik vojaške privatizacije v Sloveniji, zato ostaja odprto vprašanje stroškovne smotrnosti in učinkovitosti tovrstnega početja pri nas. Praktična uporabnost: Prispevek podaja pregled nad procesom vojaške privatizacije na sploh. Z analizo zakonodaje in študij primerov pa nakazuje, kaj vse je v Sloveniji še treba narediti, da bodo tudi pri nas nastale in obstale različne vrste zasebnih vojaških podjetij. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek celovito proučuje pojav privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zunanjim izvajalcem v svetu. Hkrati poskuša podati nekoliko drugačno klasifikacijo različnih vrst dejavnosti, ki so podvržene vojaški privatizaciji. Ta tako poleg zunanjega oddajanja storitev nacionalnih oboroženih sil vključuje tudi zunanje oddajanje storitev v mednarodnih (varnostnih) organizacijah. Prispevek, kot eden prvih, proučuje tudi pravne in izkustvene možnosti ter ovire za ustanovitev zasebnega vojaškega podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: vojaška privatizacija, zunanje oddajanje storitev na vojaškem področju, zasebna vojaška podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1002; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (407,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Policijska dejavnost v Sloveniji : analiza procesov transformacije, pluralizacije in privatizacije
Maja Modic, Branko Lobnikar, Miha Dvojmoč, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikaz razvoja policijske dejavnosti v Sloveniji z vidika analize procesov transformacije skozi čas, s poudarkom na sodobnih trendih pluralizacije in privatizacije policijske dejavnosti po svetu in pri nas. Metode: Za namene pregleda razvoja policijske dejavnosti v Sloveniji skozi čas in trenutnega stanja so analizirani domači in tuji viri ter zakonodaja. Ugotovitve: Glavni izzivi sodobne policijske dejavnosti v Sloveniji ostajajo sodelovanje med različnimi akterji pluralne policijske družine, poenotenje standardov na področju pooblastil predstavnikov organizacij s področja policijske dejavnosti in vprašanje nadzora nad delovanjem analiziranih organizacij. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja pregled razvoja institucij pluralne policijske družine v Sloveniji, identificira procese transformacije, pluralizacije in privatizacije policijske dejavnosti, izpostavlja sodobne izzive na področju policijske dejavnosti in opozarja na potrebnost ustreznih prilagoditev v odgovor na opisane trende razvoja v Sloveniji.
Ključne besede: policijska dejavnost, transformacija, pluralizacija, privatizacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 718; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (533,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Ključne besede: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 1143; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Kriminaliteta zoper vodo - pregled tujih študij : diplomsko delo univerzitetnega študija
Simona Sehur, 2017, diplomsko delo

Opis: Voda, spojina brez katere ne bi bilo življenja, je danes ogrožena zaradi negativnih posegov vanjo (spreminjanje njenih bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti) s strani posameznika, podjetij in korporacij. V diplomski nalogi smo analizirali pregled tujih študij in ugotovili, da lahko kriminaliteto zoper vodo v širšem razdelimo na tri skupine. Prvo, med ljudmi najbolj znano onesnaževanje smo predstavili na primerih razlitij nafte (Ekvador, Mehiški zaliv, razlitja iz tankerjev), odstranjevanja odpadnih zdravil, plastike, kemikalij in radioaktivnih odpadkov. Druga skupina, ki je mnogi sicer ne bi zaznavali kot kriminaliteto zoper vodo, je po našem mnenju pretirana uporaba le-te. Aralsko jezero je tipičen primer, kjer ljudje vodo pretirano uporabljajo za namene namakanja in s tem povzročajo krčenje jezera zaradi zmanjšanih pritokov. Kot tretjo in zadnjo vrsto pa smo predstavili privatizacijo vodnih virov. Velike korporacije dandanes vodo, ki je naravna dobrina, izkoriščajo in si ustvarjajo ogromne dobičke. S tem povzročajo pomanjkanja vode v skupnostih ali težji dostop do nje. Kot primer smo predstavili dve korporaciji: Coca-Colo in Nestle. Ugotovili smo, da se večina kriminalitete zoper vodo zgodi v državah tretjega sveta ter da so zanjo največkrat odgovorne korporacije, ki jim je dobiček pomembnejši od varovanja okolja in varovanja človekovih pravic. Njihova moč v svetu in slaba zakonodaja na tem področju pa jim vse to omogočata. Večkrat namreč za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo (primer Chevron v Ekvadorju) oziroma dobijo le denarno kazen (naftna korporacija BP (British Petroleum) v Mehiškem zalivu). Na podlagi ugotovitev predlagamo na področju kriminalitete zoper vodo dve izboljšavi. Večji poudarek je potrebno narediti na ozaveščanju o problematiki, saj lahko pri zmanjšanju kriminalitete zoper vodo ogromno pripomore vsak posameznik sam. Nujno potrebne se nam zdijo tudi spremembe na področju zakonodaje.
Ključne besede: voda, vodni viri, onesnaževanje, privatizacija, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1733; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
"Prisilno" prilaščanje naravnih virov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matjaž Pišljar, 2017, diplomsko delo

Opis: Ljudje si že od samega začetka bivanja na zemlji prilaščajo naravne vire, ki so za njihova življenja nujno potrebni. Kot posledica tehnološkega razvoja in porasta števila ljudi, so se povečale tudi naše potrebe po naravnih virih. Diplomsko delo predstavlja tri glavna področja, oziroma glavne naravne vire, od katerih smo ljudje odvisni in nam omogočajo življenje, ki ga dandanes poznamo. Opisuje problematiko glede vode, naravnega vira, ki je za ljudi nujno potrebno živilo in je v današnjem času čedalje bolj izpostavljeno morebitnim nevarnostim zaradi onesnaževanja, prevelike porabe ter med drugim tudi privatizacije. Opisuje problematiko glede nafte, trenutno morda strateško najpomembnejše surovine, ter predstavlja relativno nov trend uporabe gensko spremenjenih organizmov v proizvodnji hrane za svetovno prebivalstvo. Prav tako izpostavlja samo pomembnost naravnih virov za življenje ter morebitno problematiko, ki bi lahko nastala, če bi se potrebe po življenjsko potrebnih surovinah, oziroma naravnih virih, na našem omejenem planetu še povečevale, kot posledica naraščanja števila ljudi. Izpostavlja tudi morebitne konflikte, ki bi lahko ali so nastali zaradi naravnih virov. Ugotovili smo, da se bo problematika oskrbe z naravnimi viri in dobrinami v prihodnje samo še stopnjevala, zaradi večanja populacije in potratne rabe že obstoječih resursov. To pomeni, da se bomo morali v prihodnosti osredotočati predvsem na koriščenje obnovljivih naravnih virov, kakor tudi na sam razvoj okolju prijaznejše tehnologije in spremembi našega vedenja do narave in porabe dobrin, ki nam jih le-ta ponuja.
Ključne besede: naravni viri, voda, nafta, dostop, privatizacija, onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2017; Ogledov: 1606; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (997,69 KB)

9.
Utjecaj korupcije na hrvatski turizam
Viktorija Atlija, 2016, diplomsko delo

Opis: U ovom diplomskom radu povezuju se turizam kao najbrže rastuća ekonomska grana, korupcija kao neiskorjeniva pojava društva koja utječe na sve gospodarske sektore, te državne institucije, destrukturirajući temelje pravne države, solidarnost i sigurnost građana. Predmet analiza su koruptivna kaznena djela u poveznici s turizmom. Jedinice promatranja jesu punoljetni počinitelji kaznenih djela i pravne osobe kao počinitelji kaznenih djela, a vrijeme promatranja jest kalendarska godina. Korupcija nije zakonski određena, nema jedinstvene definicije niti je riječ o jednoznačno određenom pojmu. U određivanju koruptivnih kaznenih djela, ponajprije se, u odnosu na pojedina kaznena djela s elementima korupcije, nastoji odrediti što je to korupcija u određenome pravnom sustavu. Pri utvrđivanju metodoloških osnova za ovaj rad vodilo se računa o trima obilježjima: zakonskim definicijama kaznenih djela, određenju koruptivnih kaznenih djela u praksi i konvencijskim obvezama. U odnosu na prethodno navedeno, za potrebe ovog rada u koruptivna kaznena djela uključeno je deset kaznenih djela: primanje mita, davanje mita, primanje mita u gospodarskom poslovanju, davanje mita u gospodarskom poslovanju, zlouporaba u postupku stečaja, zlouporaba obavljanja dužnosti državne vlasti, protuzakonito posredovanje, nelojalna konkurencija u vanjskotrgovinskom poslovanju, zlouporaba položaja i ovlasti te pranje novca. Svi korišteni podaci su javno dostupni, temeljeni su prema novinarskim i strukovnim člancima oslanjajući se na jedro Zakona primjenjivanih u Republici Hrvatskoj tijekom godina.
Ključne besede: turizam, korupcija, malverzacije, pretvorba, privatizacija
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1322; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Privatizacija vodnih virov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sara Humar, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova tesna povezava z vodo je vidna že od samega začetka obstoja človeštva, vendar se je pogled nanjo skozi zgodovino spremenil. Medtem ko je bil prost dostop do vode vse do sodobnih časov nekaj samoumevnega, lahko na vodo v sodobnem svetu gledamo kot na naravno dobrino, do katere lahko dostopa vsak, ki jo potrebuje, ali pa kot na ekonomsko dobrino, ki ima svojo prodajno vrednost ter ceno, ki jo določa gospodarski trg. Ravno ta ekonomski pogled na vodo pa lahko v času, ko je pomanjkanje vode v porastu, poveča motivacijo zasebnih podjetij za nakup vodnih virov, saj si, glede na to, da smo vsa živa bitja od vode odvisna, s tem zagotovijo dobiček, kar pa je lahko zelo problematično. V diplomskem delu so predstavljeni določeni aspekti načina upravljanja z vodnimi viri, kadar je njihov lastnik zasebno podjetje oziroma organizacija. Tak način upravljanja se imenuje privatizacija vodnih virov in je ponavadi vpeljan zaradi slabega gospodarskega stanja države in vodne infrastrukture, pogosto pa privatizacijo vode zahtevajo tudi tuji finančni investitorji. V zadnjih desetletjih je mogoče opaziti naraščanje števila privatiziranih vodnih virov, saj naj bi si s tem države izboljševale gospodarsko učinkovitost in zviševale finančna sredstva. Privatizacija vode je fenomen globalnih razsežnosti, ki ima ne glede na vzrok privatizacije vode, pogosto enake posledice, to pa je mogoče opazovati na podlagi primerov, ki razkrivajo delovanje zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s ponudbo vode. Njihov cilj je dobiček in stranski produkt takšnega upravljanja so pogosto kršitve človekovih pravic ter škodovanje okolju. Zato je dandanes privatizacija vodnih virov tema mnogih razprav in podrobnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih privatizacije vodnih virov na okolje in življenja ljudi. Zaradi pomanjkljive zakonodaje ali brezbrižnosti držav, se vodni viri v svetu ne upravljajo na način, ki bi omogočal trajnostni obstoj vode ter dostop vsakogar do vodnega vira. Da bi stanje izboljšali, pa bi bilo potrebno vpeljati nove, učinkovitejše sisteme upravljanja, ki bi delovali v javno dobro, spoštovali človekovo pravico do vode ter zagotavljali odnos do vode, ki bi dolgoročno varoval njeno kvaliteto in količino.
Ključne besede: voda, vodni viri, upravljanje z vodnimi viri, privatizacija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2261; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (545,75 KB)

Iskanje izvedeno v 1.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici