| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRITOŽBENI POSTOPEK NAD DELOM POLICISTOV
Igor Jadrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen in cilj naloge je bralcu v celoti in razumljivo predstaviti sedanji pritožbeni postopek nad delom policistov, ga seznaniti z zgodovino pritožbenega postopka in ob tem na kratko opisati vse ostale oblike državljanskega nadzora nad delom policije. V nalogi so opisane oblike nadzora nad delom policije kot delom državljanskega nadzora nad tem področjem, vloga Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju; Varuh) kot nadzornega organa, način nadzora s strani Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) ter oblike nevladnega nadzora. V zvezi s tem je na kratko predstavljen tudi nadzor nad delom policije v Veliki Britaniji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Temu sledi zgodovinski pregled ureditve načina reševanja pritožb nad postopki policistov v Republiki Sloveniji od leta 1967 dalje. Predvsem se mi je zdelo pomembno opisati in pojasniti trenutno veljaven postopek reševanja pritožb na prvi in drugi stopnji, ter vzporedne postopke, ko pogoji za reševanje pritožbe po Zakonu o policiji niso izpolnjeni. V zvezi s tem sledi natančen opis aktualnega pritožbenega postopka z osvetlitvijo pravnih problemov. Tu so opisane tudi vse ostale oblike reševanja »reklamacij« nad delom policistov. Predstavljen je Pravilnik o reševanju pritožb ter njegove kasnejše spremembe in dopolnitve. Za lažje razumevanje postopka reševanja pritožb sta povzeta postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote ter postopek reševanja pritožbe na senatu. Seveda naloga ne bi imela svoje vrednosti, če ob tem ne bi opozoril na napake sedanjega pritožbenega postopka in njegovo neustreznost oz. preobsežnost, predvsem zaradi nezdružljivosti pritožbenega postopka in obravnave kaznivih dejanj, prevelikega števila ljudi, ki sodelujejo pri obravnavi pritožb, nepotrebne administracije ter finančnih stroškov, ki nastajajo ob tem. Tu je še vedno dvomljiva nepristranskost reševanja pritožb, kljub temu, da je pristojnost reševanja pritožb prešla na MNZ. V zadnjem delu so zato z opisno in primerjalno metodo obdelane teme v zvezi smiselnosti reševanja pritožb na senatu, vrednosti ugotovitev poročevalcev ter ukrepov zoper policiste, ki nastanejo kot posledica pritožbenih postopkov. Tu so zapisane še ugotovitve v zvezi postavljenih hipotez in izpostavljena tako dejanska kot pravna vprašanja pritožbenega postopka. V zvezi trditve, da je bilo v vseh primerih, ko so bile hkrati z obravnavo pritožbe na senatu, iz katere izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti podane kazenske ovadbe, delo senata nepotrebno oz. neupravičeno, ugotavljam da je smotrna in zakonita obravnava pritožb na senatu le v primerih, ko senat nastopa kot druga stopnja, se pravi, ko pomiritev na prvi stopnji ne uspe. Nikakor, pa to ni sprejemljivo v primerih, ko iz pritožbe izhaja tako imenovani sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Domneva, da vodje senatov iz MNZ sledijo ugotovitvam poročevalcem iz vrst policije, se je potrdila. Ocene poročevalcev s strani članov senata so v veliki večini potrjene tako, da lahko z gotovostjo trdimo, da člani senata v veliki meri sledijo ugotovitvam poročevalcev. Ugotovitev, da skladnost ali neskladnost policistovega ravnanja s predpisi oz. utemeljenost ali neutemeljenost pritožbe nima nobenega vpliva na delovnopravne ukrepe izrečene zoper policiste, si lahko razlagamo tako, da policija ne odreagira ustrezno na rezultate pritožbenih postopkov ali pa jih izvaja zgolj zaradi tega, ker jih pač mora.
Ključne besede: pritožba, pritožbeni postopek, policist, pomiritveni postopek, senat
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2553; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (527,05 KB)

2.
Reševanje pritožb nad delom policistov : diplomsko delo
Roman Muršič, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 1266; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (651,70 KB)

3.
PRAVNI PRIKAZ VAROVALNIH INSTITUTOV S PODROČJA PACIENTOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mirjana Feguš, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev neformalnih varovalk s področja človekovih pravic in podrobneje pacientovih pravic, tako na državni kot na lokalni ravni. Tudi pacientom je potrebno zagotoviti temeljne človekove pravice. Izhodišče obravnave varovanja pacientovih pravic predstavlja ustavno predviden Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki posameznika ščiti v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter posreduje v primeru kršitev pravic in drugih nepravilnosti. S svojim delovanjem je pomembno vplival na uvedbo posebnih varuhov na posameznih področjih. Na zdravstvenem področju, kjer gre načeloma za zasebnopravno razmerje med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev, je bil najprej s strani Mestne občine Maribor vzpostavljen lokalni institut Varuh bolnikovih pravic za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja, kateremu je sledilo imenovanje zastopnikov pacientovih pravic na državni ravni na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Ta zakon je določil hkrati pritožbeni postopek z zahtevo prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, če ne pride do rešitve spora z dogovorom, pa zahtevo druge obravnave pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic s poudarkom mirnega reševanja sporov, pri katerem se subsidiarno uporabljajo postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zastopnik pacientovih pravic lahko obenem opravlja tudi funkcijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kolikor izpolnjuje pogoje in je imenovan na to funkcijo, ki varuje pravice oseb z duševnimi motnjami po Zakonu o duševnem zdravju.
Ključne besede: Ključne besede: neformalno varstvo, pacientove pravice, pacient, izvajalec zdravstvenih storitev, varovalni institut, zastopnik pacientovih pravic, varuh bolnikovih pravic, pritožbeni postopek, mirno reševanje sporov.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2961; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (572,24 KB)

4.
Ocene in stališča policistov do dela Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu : magistrsko delo
David Smolej, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska policija je organizirana hierarhično v treh nivojih. Vrh policije sestavlja generalna policijska uprava, srednji nivo policijske uprave, na dnu pa se nahajajo policijske postaje. Na vseh stopnjah organizacije policisti za dosego zakonsko določenih nalog izvajajo tudi represivne oblike policijskega dela, ki pa morajo biti v skladu s pravnimi akti in spoštovanjem človekovih pravic. Če policisti pravice državljanov kršijo, se ti lahko pritožijo na policijo, kjer nadalje steče pomiritveni postopek pri vodji organizacijske enote, v določenih primerih pa se pritožba obravnava na seji senata. Če so kršitve policistov hujše in imajo znake kaznivega dejanja ter je izražena volja oškodovanca, pa zoper policista steče predkazenski postopek. Do leta 2007 so bile za preiskovanje teh kaznivih dejanj pristojne službe notranje zaščite v policiji. Takšna ureditev je dajala videz nepristranskosti, kar je z nekaterimi odločbami potrdilo več sodišč. Zato je bil ustavljen današnji Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu (v nadaljnjem besedilu Posebni oddelek), ki neodvisno od policije in vlade preiskuje vsa kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. Ker nas je zanimalo, kakšne so ocene in stališča policistov do njihovega dela, smo med 440 policisti na območju Republike Slovenije opravili empirično raziskavo. Ugotovili smo, da so policisti najbolj zadovoljni z odnosom policistov na Posebnem oddelku, nekoliko manj pa z njihovimi interpersonalnimi kompetencami. Toda ugotovili smo tudi, da tisti, ki so interpersonalne kompetence ocenili visoko, tudi bolj intenzivno opravljajo naloge policije po končanem postopku. Policisti, ki so bili osumljeni kaznivih dejanj, so dokaj zadovoljni s potekom postopka. Vsi policisti pa ocenjujejo, da zmerno intenzivno opravljajo naloge policije tudi v času, ko so v postopku na Posebnem oddelku.
Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, pregon uradnih oseb, stališča, analize, magistrska dela
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1662; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (581,29 KB)

5.
6.
Pritožbe nad policisti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jan Tanko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek pritožbe, njeno reševanje in statistika.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2013; Ogledov: 972; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (653,07 KB)

7.
Pritožbe zoper policiste : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tadej Gadler, 2013, diplomsko delo

Opis: Pritožbeni postopek predstavlja samostojen pravni postopek, ki se izvaja na podlagi 28. člena Zakona o policiji in ga je država dolžna izpeljati na podlagi podane pritožbe. Pritožbeni postopek oziroma pritožbo lahko sproži ali poda vsak, ki meni, da je policist kršil njegove človekove pravice in svoboščine. Skozi diplomsko delo smo predstavili pritožbeni postopek zoper policiste, ki se od februarja 2004 rešuje po Pravilniku o reševanju pritožb, dopolnjujeta pa ga Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o reševanju pritožb (2005) ter Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o reševanju pritožb (2006). Tako se že osmo leto rešujejo pritožbe na dveh ravneh, in sicer v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije in na senatu Ministrstva za notranje zadeve. Policisti pa so tisti, ki lahko z danimi pooblastili skoraj v vsaki situaciji opravljajo svoje naloge in ukrepajo na primeren način. Hkrati pa so tisti, ki najgloblje posegajo v človekove pravice in svoboščine, zaradi česar so najbolj izpostavljeni kršitvam, ki zlahka nastanejo pri tako zahtevnem in nevarnem delu, ki nemalokrat zahteva hitro odločanje in ukrepanje, pri velikem številu zakonskih predpisov in policijskih pooblastil, spreminjajoči se tehnologiji ter raznolikosti in nepredvidljivosti človeškega življenja, ki ga tudi zakon nikoli ni mogel predvideti v celoti. Pritožba je zato ena od oblik nadzora nad delom policije, ki pa je v velikem številu primerov podana iz napačnih razlogov, saj je njen namen in učinek pogosto napačno razumljen. V diplomskem delu je narejena tudi analiza statističnih podatkov iz podanih pritožb zoper policiste po delovnih področjih, po policijskih upravah in po pritožbenih razlogih, predstavljena pa je tudi celotna slika podanih pritožb za časovno obdobje od leta 2005 do leta 2011.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 30.07.2013; Ogledov: 1020; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (670,49 KB)

8.
Organizacijski model obravnavanja pritožb zoper policijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gorazd Nemanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava organizacijski vidik pritožbenega postopka nad delom policije, tako po obliki kot po vsebini. Pri obravnavi oblik oziroma modelov pritožbenega postopka nas je zanimala vključenost civilnega ali državljanskega nadzora v sam postopek. Medtem ko smo bili pri obravnavi vsebine pritožbenega postopka predvsem pozorni na njegovo procesno ureditev, pravna pravila in načela. Delo je razdeljeno v teoretično-raziskovalni del, v katerem najprej opišemo zgodovinski razvoj pritožbenega postopka v slovenski policiji. V nadaljevanju pa opišemo vse pojavne oblike pritožbenih modelov, od njegovih zgodnjih oblik, urejenih po modelu notranje policijske preiskave, pa vse do zadnjih aktualnih ureditev, v katerih je sprejem, preiskava in odločitev o utemeljenosti pritožbe v izključni odgovornosti zunanjega pritožbenega telesa in ne-policijskega osebja. Kot zanimivost navajamo, da se še vsi modeli pritožbenih postopkov, v večji ali manjši meri, uporabljajo v večini držav. V teoretičnem delu naloge opisujemo tudi teoretično zasnovo učinkovitega pritožbenega postopka, cilje, ki naj bi jih zasledoval, in temeljna načela, po katerih naj bi bil urejen. V zadnjem delu naloge teoretične ugotovitve primerjamo z aktualno ureditvijo pritožbenega postopka v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013, ter potrdimo tezo, da je ta urejen po primerljivih mednarodnih modelih pritožbenih postopkov. Prav tako potrdimo tezo, da procesna ureditev aktualnega pritožbenega postopka v veliki meri sledi teoretičnim izzivom učinkovitega pritožbenega postopka, pri čemer smo naleteli na manjše zadržke, ki smo jih tudi ustrezno opisali. Kot zadnje v nalogi opišemo in izpostavimo temeljna načela pritožbenega postopka, za katera ugotovimo, da v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013 niso zadostno pravno urejena.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 879; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (561,12 KB)

9.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 573; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

10.
Državljanski nadzor nad delom slovenske policije v obliki pritožbenih postopkov
Matic Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge so predstavljena načela uporabe policijskih pooblastil kot podlaga za morebitne pritožbene postopke zoper delo policistov. V nadaljevanju so opredeljene oblike in organi nadzora nad delom policistov. Notranji nadzor, ki poteka v dveh ločenih delih, izvaja Ministrstvo za notranje zadeve, ki ima v tem primeru v razmerju do policije nadzorstvena in usmerjevalna pooblastila in Policija oziroma posamezne policijske enote. Zunanji nadzor nad delom obsega parlamentarni nadzor, nadzor Državnega zbora in Ministrstva za notranje zadeve, sodni nadzor v kazenskih postopkih, Ustavni nadzor in nadzor mednarodnega sodišča za človekove pravice. Naslednji organ, ki izvaja zunanji nadzor je Varuh človekovih pravic ter najpomembnejši in podrobneje analiziran državljanski nadzor. Slednji je predvsem pomemben zaradi varstva človekovih pravic posameznika. Zakonsko urejena policijska pooblastila posegajo v človekove pravice in svoboščine, zato morajo biti določena in nedvoumna, posledično pa se mora zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb. Glavno raziskovalno vprašanje diplomskega dela je oblika in nadzor nad delom policistov, kar po predstavljeni analizi predstavlja področje, ki se ne izvaja v skladu z načeli, ki so predstavljena v prvem poglavju. Ministrstvo za notranje zadeve bi moralo organizirati stalna izobraževanja, saj enako kot se spreminja družba, se tudi dejanja, katera morajo, oziroma naj bi policisti pri svojem delu preprečili z uporabo določenih prisilnih sredstev.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, državljanski nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (668,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici