| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled zakonske ureditve pritožbenih postopkov zoper delo policije
Metka Ceglar, 2020, diplomsko delo

Opis: Delo policistov je zelo odgovorno in zahtevno. Vsaka situacija zahteva od policista trezno presojo, pravilno odločitev, upoštevanje navodil in skrb, da bodo vpleteni izpolnili njegova navodila. Z zakonom so določena pravila kako in na kakšen način policist izvaja svoja pooblastila. Z upoštevanjem pravil iz policijskega kodeksa pa policist upošteva etična in moralna načela. Čeprav se policist trudi po najboljših močeh izpolniti svoja navodila in uresničiti pooblastila, še vedno lahko situacije privedejo do tega, da bi vpletene osebe smatrale policistovo delo za nekorektno. V takem primeru je zakonsko določeno, da ima ta oseba možnost pritožbe in več različnih postopkov, kjer se obravnava dotični primer. Sam postopek ne more izbrisati kazni ali policistovega pooblastila, temveč se v tem postopku preverja pravilno ravnanje uradne osebe, torej policista v dani situaciji. V polletnih in letnih poročilih policije so opisani tudi takšni primeri pritožb in njihova rešitev oz. zaključek. Postopek preverjanja pravilne izvedbe policistovih pooblastil je odvisen od tega kakšno in kolikšno silo je uporabil policist v postopku, kakšne so okoliščine, ali je v situacijo vpletenih več oseb ali zgolj ena. Najlažja in najbolj smiselna možnost reševanja pritožb je pomiritveni postopek, kjer se vpletene osebe odzovejo povabilu na postopek in zadevo skušajo rešiti z dogovorom. V kolikor je ne uspejo zaključiti to pomeni, da se zadeva ureja naprej po drugih postopkih. V vsakem primeru predstavljajo javnost in vpleteni civilisti v izvajanje policijskih postopkov nadzor; gre za enega od načinov nadzora policistov, ki je seveda smiseln in tudi potreben, da je izvajanje policijskih pooblastil kar se da korektno.
Ključne besede: diplomske naloge, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, zakon, pooblastila, prekršitev pooblastil, Ministrstvo za notranje zadeve
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 387; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Državljanski nadzor nad delom slovenske policije v obliki pritožbenih postopkov
Matic Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge so predstavljena načela uporabe policijskih pooblastil kot podlaga za morebitne pritožbene postopke zoper delo policistov. V nadaljevanju so opredeljene oblike in organi nadzora nad delom policistov. Notranji nadzor, ki poteka v dveh ločenih delih, izvaja Ministrstvo za notranje zadeve, ki ima v tem primeru v razmerju do policije nadzorstvena in usmerjevalna pooblastila in Policija oziroma posamezne policijske enote. Zunanji nadzor nad delom obsega parlamentarni nadzor, nadzor Državnega zbora in Ministrstva za notranje zadeve, sodni nadzor v kazenskih postopkih, Ustavni nadzor in nadzor mednarodnega sodišča za človekove pravice. Naslednji organ, ki izvaja zunanji nadzor je Varuh človekovih pravic ter najpomembnejši in podrobneje analiziran državljanski nadzor. Slednji je predvsem pomemben zaradi varstva človekovih pravic posameznika. Zakonsko urejena policijska pooblastila posegajo v človekove pravice in svoboščine, zato morajo biti določena in nedvoumna, posledično pa se mora zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb. Glavno raziskovalno vprašanje diplomskega dela je oblika in nadzor nad delom policistov, kar po predstavljeni analizi predstavlja področje, ki se ne izvaja v skladu z načeli, ki so predstavljena v prvem poglavju. Ministrstvo za notranje zadeve bi moralo organizirati stalna izobraževanja, saj enako kot se spreminja družba, se tudi dejanja, katera morajo, oziroma naj bi policisti pri svojem delu preprečili z uporabo določenih prisilnih sredstev.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, državljanski nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1157; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (668,64 KB)

3.
Pomiritveni postopek kot del pritožbenega postopka zoper policijo
Ivan Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen in cilj naloge je bralcu v celoti in razumljivo predstaviti sedanji pritožbeni postopek nad delom policistov in ga seznaniti s postopkom reševanja. Predvsem je pomembno opisati in pojasniti trenutno veljaven postopek reševanja pritožb na prvi in drugi stopnji, ter vzporedne postopke, ko niso izpolnjeni pogoji za reševanje pritožbe po določilih Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol). V zvezi s tem sledi natančen opis aktualnega pritožbenega postopka z osvetlitvijo pravnih problemov in dilem. Za lažje razumevanje postopka reševanja pritožb sta povzeta postopka reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote ter postopek reševanja pritožbe na senatu.
Ključne besede: policija, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (331,22 KB)

4.
UPNIKOVI RAZLOGI ZA PRITOŽBO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Aleš Batinič, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je dobro poznati vsaj osnove izvršilnega postopka, saj glede na plačilno nedisciplino v državi, obstaja velika verjetnost, da se z njim srečamo. V literaturi je veliko napisanega glede položaja dolžnika v izvršbi in ugovornih razlogov, ki jih ima dolžnik, bolj malo pa se govori o pritožbenih razlogih upnika, saj so le-ti ostali nespremenjeni od samega sprejema Zakona o pravdnem postopku. V praksi je za gospodarske subjekte zelo pomembna vloga upnika v izvršbi, zato so v diplomski nalogi prvotno predstavljene relevantne spremembe ZIZ, ki bralcu omogočajo hiter pregled sprememb, ki so se v izvršilnem postopku zgodile v zadnjih letih. Nadalje so predstavljena pravna sredstva v izvršilnem postopku, med katera spada tudi pritožba upnika. V poglavju o pravnih sredstvih je predstavljen ugovor dolžnika in ugovor tretjega, saj je smiselno, da upnik pozna pravice nasprotne stranke (oz. tretjega), ker le tako lahko optimalno izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja zakon. V zadnjem delu diplomske naloge pa so predstavljeni pritožbeni razlogi upnika, kjer je opisan vsak posamezni pritožbeni razlog, poleg tega pa so povzete tudi odločbe sodišča, ki so se navezovale na posamezni pritožbeni razlog, kar bralcu omogoča lažje razumevanje same implementacije pritožbenega razloga v izvršilni postopek (pritožbeni razlogi so namreč navedeni v ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno). Na koncu so predstavljeni še pritožbeni razlogi na Hrvaškem, saj z vstopom Hrvaške v EU obstaja verjetnost, da se bo gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav povečalo, pri tem pa bo skoraj neizbežno, da subjekti iz Slovenije poznajo tudi izvršilni postopek na Hrvaškem. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, da se pritožbeni razlogi upnika sicer res niso spreminjali, se pa je spreminjal položaj dolžnika, kar je posledično pomenilo, da so se spreminjale tudi možnosti za vlaganje (utemeljene) pritožbe upnika.
Ključne besede: izvršilni postopek, spremembe ZIZ, pravna sredstva v izvršbi, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, subsidiarna raba ZPP, pritožba upnika, pritožbeni razlogi
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 1261; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (823,85 KB)

5.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 914; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

6.
Organizacijski model obravnavanja pritožb zoper policijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gorazd Nemanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava organizacijski vidik pritožbenega postopka nad delom policije, tako po obliki kot po vsebini. Pri obravnavi oblik oziroma modelov pritožbenega postopka nas je zanimala vključenost civilnega ali državljanskega nadzora v sam postopek. Medtem ko smo bili pri obravnavi vsebine pritožbenega postopka predvsem pozorni na njegovo procesno ureditev, pravna pravila in načela. Delo je razdeljeno v teoretično-raziskovalni del, v katerem najprej opišemo zgodovinski razvoj pritožbenega postopka v slovenski policiji. V nadaljevanju pa opišemo vse pojavne oblike pritožbenih modelov, od njegovih zgodnjih oblik, urejenih po modelu notranje policijske preiskave, pa vse do zadnjih aktualnih ureditev, v katerih je sprejem, preiskava in odločitev o utemeljenosti pritožbe v izključni odgovornosti zunanjega pritožbenega telesa in ne-policijskega osebja. Kot zanimivost navajamo, da se še vsi modeli pritožbenih postopkov, v večji ali manjši meri, uporabljajo v večini držav. V teoretičnem delu naloge opisujemo tudi teoretično zasnovo učinkovitega pritožbenega postopka, cilje, ki naj bi jih zasledoval, in temeljna načela, po katerih naj bi bil urejen. V zadnjem delu naloge teoretične ugotovitve primerjamo z aktualno ureditvijo pritožbenega postopka v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013, ter potrdimo tezo, da je ta urejen po primerljivih mednarodnih modelih pritožbenih postopkov. Prav tako potrdimo tezo, da procesna ureditev aktualnega pritožbenega postopka v veliki meri sledi teoretičnim izzivom učinkovitega pritožbenega postopka, pri čemer smo naleteli na manjše zadržke, ki smo jih tudi ustrezno opisali. Kot zadnje v nalogi opišemo in izpostavimo temeljna načela pritožbenega postopka, za katera ugotovimo, da v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013 niso zadostno pravno urejena.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1076; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (561,12 KB)

7.
Pritožbe nad policisti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jan Tanko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek pritožbe, njeno reševanje in statistika.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2013; Ogledov: 1196; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (653,07 KB)

8.
Pritožbe zoper policiste : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tadej Gadler, 2013, diplomsko delo

Opis: Pritožbeni postopek predstavlja samostojen pravni postopek, ki se izvaja na podlagi 28. člena Zakona o policiji in ga je država dolžna izpeljati na podlagi podane pritožbe. Pritožbeni postopek oziroma pritožbo lahko sproži ali poda vsak, ki meni, da je policist kršil njegove človekove pravice in svoboščine. Skozi diplomsko delo smo predstavili pritožbeni postopek zoper policiste, ki se od februarja 2004 rešuje po Pravilniku o reševanju pritožb, dopolnjujeta pa ga Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o reševanju pritožb (2005) ter Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o reševanju pritožb (2006). Tako se že osmo leto rešujejo pritožbe na dveh ravneh, in sicer v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije in na senatu Ministrstva za notranje zadeve. Policisti pa so tisti, ki lahko z danimi pooblastili skoraj v vsaki situaciji opravljajo svoje naloge in ukrepajo na primeren način. Hkrati pa so tisti, ki najgloblje posegajo v človekove pravice in svoboščine, zaradi česar so najbolj izpostavljeni kršitvam, ki zlahka nastanejo pri tako zahtevnem in nevarnem delu, ki nemalokrat zahteva hitro odločanje in ukrepanje, pri velikem številu zakonskih predpisov in policijskih pooblastil, spreminjajoči se tehnologiji ter raznolikosti in nepredvidljivosti človeškega življenja, ki ga tudi zakon nikoli ni mogel predvideti v celoti. Pritožba je zato ena od oblik nadzora nad delom policije, ki pa je v velikem številu primerov podana iz napačnih razlogov, saj je njen namen in učinek pogosto napačno razumljen. V diplomskem delu je narejena tudi analiza statističnih podatkov iz podanih pritožb zoper policiste po delovnih področjih, po policijskih upravah in po pritožbenih razlogih, predstavljena pa je tudi celotna slika podanih pritožb za časovno obdobje od leta 2005 do leta 2011.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 30.07.2013; Ogledov: 1425; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (670,49 KB)

9.
10.
Ocene in stališča policistov do dela Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu : magistrsko delo
David Smolej, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska policija je organizirana hierarhično v treh nivojih. Vrh policije sestavlja generalna policijska uprava, srednji nivo policijske uprave, na dnu pa se nahajajo policijske postaje. Na vseh stopnjah organizacije policisti za dosego zakonsko določenih nalog izvajajo tudi represivne oblike policijskega dela, ki pa morajo biti v skladu s pravnimi akti in spoštovanjem človekovih pravic. Če policisti pravice državljanov kršijo, se ti lahko pritožijo na policijo, kjer nadalje steče pomiritveni postopek pri vodji organizacijske enote, v določenih primerih pa se pritožba obravnava na seji senata. Če so kršitve policistov hujše in imajo znake kaznivega dejanja ter je izražena volja oškodovanca, pa zoper policista steče predkazenski postopek. Do leta 2007 so bile za preiskovanje teh kaznivih dejanj pristojne službe notranje zaščite v policiji. Takšna ureditev je dajala videz nepristranskosti, kar je z nekaterimi odločbami potrdilo več sodišč. Zato je bil ustavljen današnji Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu (v nadaljnjem besedilu Posebni oddelek), ki neodvisno od policije in vlade preiskuje vsa kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. Ker nas je zanimalo, kakšne so ocene in stališča policistov do njihovega dela, smo med 440 policisti na območju Republike Slovenije opravili empirično raziskavo. Ugotovili smo, da so policisti najbolj zadovoljni z odnosom policistov na Posebnem oddelku, nekoliko manj pa z njihovimi interpersonalnimi kompetencami. Toda ugotovili smo tudi, da tisti, ki so interpersonalne kompetence ocenili visoko, tudi bolj intenzivno opravljajo naloge policije po končanem postopku. Policisti, ki so bili osumljeni kaznivih dejanj, so dokaj zadovoljni s potekom postopka. Vsi policisti pa ocenjujejo, da zmerno intenzivno opravljajo naloge policije tudi v času, ko so v postopku na Posebnem oddelku.
Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, pregon uradnih oseb, stališča, analize, magistrska dela
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 2055; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (581,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici