1. |
2. |
3. Pritožbe zoper policiste : analiza primerov rešenih v pomiritvenem postopkuVesna Koderman, Miroslav Žaberl, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, javnost, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, analize
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (314,69 KB) |
4. |
5. |
6. Storilnostna motivacija in izgorelost pri delu policistovAleksander Koporec Oberčkal, Damir Kocjančič, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, izgorelost, motivacija, pritožbe, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 7
Celotno besedilo (273,27 KB) |
7. Pregled disciplinskih postopkov in kaznivih dejanj, katerih storitve so osumljeni policisti in pritožb nad policisti v policiji med leti 1999 in 2004Damir Kocjančič, Irena Gorenak, Aleksander Koporec Oberčkal, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, disciplinski postopki, pritožbe, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 7
Celotno besedilo (261,92 KB) |
8. |
9. Reproduktivna avtonomija : master's thesisMarija Brajović, 2023, magistrsko delo Opis: Cilj študije je bil opredeliti in analizirati pojem prekinitve nosečnosti v različnih pravnih sistemih ter jih primerjati s posebnim poudarkom na Hrvaški, Poljski in Sloveniji. Pravna definicija splava se v teh državah v veliki meri ujema in ga opisuje kot medicinski postopek, pri katerem se prekine nosečnost ob izpolnjevanju določenih pogojev. Vendar pa se razlikujejo okoliščine, v katerih je ta postopek dovoljen. Vprašanje je, kaj je razlog, da je pravica do prekinitve nosečnosti zakonsko tako različno sprejeta in urejena? Menimo, da obstaja vrsta zunanjih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na oblikovanje zakonov, ki urejajo prekinitev nosečnosti kot pravico ženske, med katerimi so tradicija in kultura določene države, položaj žensk v družbi, pa tudi vpliv verskih skupnosti.
Ključne besede: pravica do splava, avtonomija ženske, varna prekinitev nosečnosti, zunanji dejavniki, pravica do pritožbe zdravnikove vesti, kršitev človekovih pravic
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko deloMarko Kaluža, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Ključne besede: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 534; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,02 MB) |
