| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke
Maja Kuralt, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Stalno izboljševanje modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo sistema e-pritožb
Anka Mohorič Kenda, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: V raziskavi so obravnavani koncepti in izvedba stalnega izboljševanja modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo sistema elektronskih pritožb. Podana sta pregled in primerjava pravnih ureditev obravnavanja pritožb pacientov v več evropskih državah. Podrobno je analizirana slovenska zakonodaja, ki je bila osnova za izdelavo modela procesa obravnavanja pritožb pacientov. Predstavljen je agregiran model kazalnikov kakovosti zdravstva. V raziskavi je zasnovan hierarhični model kazalnikov kakovosti zdravstva, ki ima štiri glavne agregatne kazalnike (kriterije): medicinski kazalniki, kazalniki zdravstvene nege, finančni kazalniki in kazalniki pritožb pacientov. Agregat, povezan s pritožbami pacientov, temelji na seznamu petnajstih pacientovih pravic, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17). Vsak kazalnik pritožb pacientov je sestavljen iz treh do dvanajstih elementarnih kazalnikov (kriterijev). Empirična raziskava z naključno izbranimi anketiranci (N = 1195) je pokazala pogostost skupin kršitev pacientovih pravic. Zajeli smo tudi mnenja anketirancev, ki se nanašajo na razloge, ki so jih kot paciente ali njihove svojce odvrnili od pritožbe. Obstaja pomembna statistična povezava med pogostostjo uporabe zdravstvenih storitev in uveljavljanjem pritožb. Pacienti, ki se pogosto pritožujejo, pogosteje zaznavajo kršitev. Ta skupina izraža nižjo stopnjo varnosti in večje nezadovoljstvo z odnosom in ravnanjem osebja v zdravstvenih ustanovah. Razvit je bil dogodkovno orientiran simulacijski model v jeziku GPSS, ki je strukturno zelo podoben dejanskemu obravnavanju pritožb pacientov. V simulacijskem modelu smo nastavili take vrednosti parametrov, da je število simuliranih obravnav zanemarljivo malo odstopalo od realnih, uradno objavljenih podatkov za leto 2016. Eksperimentiranje na simulacijskem modelu je bilo osredotočeno na spreminjanje trajanja časov izbranih aktivnosti, ki bi jih lahko zmanjšali z uvedbo informacijskega sistema. V okviru raziskave je bil razvit popolnoma nov informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic. Vgrajene funkcije omogočajo podporo celotnega procesa obravnavanja pritožb, ki se zaključi z enim izmed zakonsko predpisanih stanj. Poročila, ki jih omogoča informacijski sistem, se lahko uporabijo za sprejemanje ukrepov za zmanjševanje odstopanj od želenega stanja. Povratna informacija o novem stanju (število pritožb po kategorijah, čas obravnavanja v različnih fazah pritožbenega postopka) predstavlja mehanizem za izboljšan nadzor in upravljanje kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev. Informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic smo testirali v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultati testiranja potrjujejo, da je razviti informacijski sistem usmerjen v izboljševanje kazalnikov kakovosti, povezanih s pritožbami pacientov. Model podatkov in programska rešitev omogočata spreminjanje strukture kazalnikov v primeru, da se pojavijo nove pravice pacientov ali se te ukinejo. Programska rešitev omogoča vzpostavitev novih kazalnikov oziroma opustitev pomanjkljivo definiranih obstoječih kazalnikov. Testni uporabniki so s svojimi predlogi vplivali na razvoj dodatnih funkcij. Informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic je eden izmed najpomembnejših elementov za stalno izboljševanje modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo. Njegova sprejetost v splošno uporabo je predpogoj, da v tem specifičnem delu modela kakovosti zdravstva vpeljemo merljive kriterije in racionalno strateško odločanje na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: Elektronske pritožbe pacientov, pravice pacientov, povratne informacije, izboljševanje kazalnikov kakovosti, simulacija sistema.
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 828; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

3.
Državljanski nadzor nad delom slovenske policije v obliki pritožbenih postopkov
Matic Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge so predstavljena načela uporabe policijskih pooblastil kot podlaga za morebitne pritožbene postopke zoper delo policistov. V nadaljevanju so opredeljene oblike in organi nadzora nad delom policistov. Notranji nadzor, ki poteka v dveh ločenih delih, izvaja Ministrstvo za notranje zadeve, ki ima v tem primeru v razmerju do policije nadzorstvena in usmerjevalna pooblastila in Policija oziroma posamezne policijske enote. Zunanji nadzor nad delom obsega parlamentarni nadzor, nadzor Državnega zbora in Ministrstva za notranje zadeve, sodni nadzor v kazenskih postopkih, Ustavni nadzor in nadzor mednarodnega sodišča za človekove pravice. Naslednji organ, ki izvaja zunanji nadzor je Varuh človekovih pravic ter najpomembnejši in podrobneje analiziran državljanski nadzor. Slednji je predvsem pomemben zaradi varstva človekovih pravic posameznika. Zakonsko urejena policijska pooblastila posegajo v človekove pravice in svoboščine, zato morajo biti določena in nedvoumna, posledično pa se mora zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb. Glavno raziskovalno vprašanje diplomskega dela je oblika in nadzor nad delom policistov, kar po predstavljeni analizi predstavlja področje, ki se ne izvaja v skladu z načeli, ki so predstavljena v prvem poglavju. Ministrstvo za notranje zadeve bi moralo organizirati stalna izobraževanja, saj enako kot se spreminja družba, se tudi dejanja, katera morajo, oziroma naj bi policisti pri svojem delu preprečili z uporabo določenih prisilnih sredstev.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, nadzor, pritožbe, pritožbeni postopek, državljanski nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1027; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (668,64 KB)

4.
Pomiritveni postopek kot del pritožbenega postopka zoper policijo
Ivan Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen in cilj naloge je bralcu v celoti in razumljivo predstaviti sedanji pritožbeni postopek nad delom policistov in ga seznaniti s postopkom reševanja. Predvsem je pomembno opisati in pojasniti trenutno veljaven postopek reševanja pritožb na prvi in drugi stopnji, ter vzporedne postopke, ko niso izpolnjeni pogoji za reševanje pritožbe po določilih Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol). V zvezi s tem sledi natančen opis aktualnega pritožbenega postopka z osvetlitvijo pravnih problemov in dilem. Za lažje razumevanje postopka reševanja pritožb sta povzeta postopka reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote ter postopek reševanja pritožbe na senatu.
Ključne besede: policija, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, pomiritveni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 830; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (331,22 KB)

5.
SLOVENIJA PRED EVROPSKIM SODIŠČEM ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Kristijan Zakšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice se je uveljavilo kot najpomembnejši varuh človekovih pravic ter sredstvo za uveljavitev najosnovnejših evropskih standardov človekovih pravic in svoboščin. Pritožbo na sodišče lahko vloži vsakdo, ki zatrjuje, da so mu bile kršene pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zavedanje o pomembnosti vloge Evropskega sodišča za človekove pravice je med posamezniki vedno večje, saj število primerov, ki jih obravnava Sodišče skozi leta vedno bolj narašča. Diplomsko delo obravnava delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice. Pojasnjuje postopek vlaganja pritožbe, kakšne so vsebinske težave s pritožbami, ki se naslavljajo na Sodišče, ter kako napisati pritožbo, da je ta ustrezna. Središče diplomske naloge pa sta dve konkretni odločbi proti Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, pritožbe, sodbe proti Sloveniji, Evropska konvencija o človekovih pravicah
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (332,98 KB)

6.
Pregled utemeljenih pritožb zoper delo policije na področju nadzora cestnega prometa
Anis Naber, 2015, diplomsko delo

Opis: V demokratični družbi, kakršna je tudi Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), je policijsko delo urejeno z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti. Zakonska določila morajo policisti pri izvajanju svojih pooblastil in nalog dobro poznati in jih dosledno spoštovati, pri tem pa morajo spoštovati tudi temeljne človekove pravice in svoboščine, kajti to je osnova za strokovno, korektno in zakonito izvajanje policijskih nalog. Policija in njeni pripadniki morajo v primeru nezakonitega, neprimernega in nekorektnega ravnanja prevzeti odgovornost za svoja dejanja, saj se na ta način zmanjšujejo nepravilnosti pri izvajanju policijskih postopkov, s tem pa se hkrati krepi zaupanje javnosti v delo policije. Da je temu tako, imamo v RS vzpostavljen institut pritožbe zoper delo policije, ki predstavlja neke vrste reklamacijo na policijsko delo in ki državljanom omogoča, da se v primeru nepravilne oz. nezakonite izvedbe policijskega postopka na le-tega pritoži. Pritožbeni postopek lahko tako sproži vsakdo, ki meni, da so mu bile v policijskem postopku kršene njegove človekove pravice in svoboščine. Omenjeni postopek je podrobneje predstavljen tekom naloge, hkrati pa je predstavljena tudi negativna definicija pritožbe. Poznavanje in razumevanje negativne definicije pritožbe je pomembno, saj so številne pritožbe podane kljub temu, da ne ustrezajo definiciji pritožbe oz. da so določeni pritožbeni razlogi napačni. Ker se posamezniki najpogosteje pritožujejo nad delom policistov v cestnem prometu, smo našo pozornost namenili ravno omenjenemu področju in tako predstavili načela ter zakonsko podlago za izvajanje policijskih postopkov v cestnem prometu. V empiričnem delu naloge smo izvedli analizo utemeljenih pritožb v cestnem prometu. Rezultati izvedene analize lahko predstavljajo vodilo za zmanjševanje nepravilnosti pri izvajanju policijskih postopkov. Ugotavljamo, da se v obravnavanem obdobju pozitiven trend števila podanih in utemeljenih pritožb zoper delo policije v cestnem prometu zmanjšuje.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, nadzor prometa, pritožbe, pritožbe zoper policijo, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 724; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (732,30 KB)

7.
VLOGA AGENCIJE ZA SODELOVANJE ENERGETSKIH REGULATORJEV PRI VZPOSTAVITVI NOTRANJEGA ENERGETSKEGA TRGA EU
Nežka Selan, 2013, diplomsko delo

Opis: Energetski trg EU se je v zadnjem desetletju razvijal z veliko hitrostjo. Lizbonska pogodba je v Pogodbo o delovanju Evropske unije vnesla določbe, ki določajo cilje energetske politike. Ti se nanašajo predvsem na izboljšanje učinkovitosti delovanja energetskega trga in zanesljivosti oskrbe z energijo v EU. Tretji zakonodajni sveženj direktiv EU je stopil v veljavo leta 2011, z njim pa je bila ustanovljena Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev. Obstoj nadnacionalnega regulativnega organa se je izkazal za učinkovito rešitev, ki s svojo regulacijo in nadzorom zagotavlja hitrejšo integracijo trga. V Agenciji sodelujejo vse države članice prek svojih predstavnikov iz nacionalnih regulativnih organov. Ker ti nacionalni organi sprejemajo oziroma sodelujejo pri sprejemanju energetske zakonodaje držav članic, lahko odločitve, ki jih Agencija sprejme, učinkovito prenesejo v zakonodajo svojih držav. Sodelovanje teh predstavnikov v odboru regulatorjev omogoča tudi dober pretok informacij »od spodaj«. Predstavniki Agenciji namreč lahko neposredno poročajo o težavah, ki nastajajo glede implementacije energetske zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo in o drugih konkretnih težavah, ki se na posameznih trgih teh držav pojavljajo. Agencija lahko na takšna stanja hitro reagira in v sodelovanju s Komisijo sprejme ustrezne ukrepe za rešitev te problematike. Agencija bdi nad izvajanjem evropske zakonodaje in transparentnostjo trga, sodeluje z različnimi organi pri sprejemanju njihovih temeljnih aktov ter v sodelovanju z drugimi institucijami EU sprejema akte in opravlja druge naloge, ki jih te institucije določijo za ključne glede poglobitve integracije energetskega trga. Slednje dosega na takšen način, da podaja mnenja, priporočila in sprejema neobvezujoče smernice. V hitro spreminjajočem se energetskem trgu spremlja stanje na trgu in sodeluje ter spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in raznimi institucijami EU. Posebej pomembno vlogo ima Agencija prav v zadnjem času. EU si je zadala cilj, da do leta 2014 vzpostavi notranji energetski trg. Kot sem omenila, je ravno Agencija zadolžena za spremljanje stanja na trgu in lahko predlaga ukrepe, ki bi pozitivno vplivali na vzpostavitev notranjega trga. Tudi ko bo EU dosegla popolno vzpostavitev notranjega energetskega trga pa to ne bo pomenilo, da bo postala vloga Agencije na energetskem trgu manj pomembna. Prepričana sem, da bo Agencija z razvojem notranjega trga EU dobivala čedalje pomembnejšo funkcijo. Dobro delovanje energetskega trga je namreč ključ do bolj konkurenčnega in hitro razvijajočega se gospodarstva EU. Vedno bolj zaskrbljujoča so tudi vprašanja povezana z varovanjem okolja. EU v svojih srednje in dolgoročnih strategijah načrtuje intenzivno dekarbonizacijo. Že sedaj smo priča prvim korakom, ki jih skuša EU doseči za bolj okolju prijazen energetski sistem, saj ta nameni veliko nepovratnih sredstev iz svojega proračuna ravno za ta namen. Kljub hitrejšim premikom zadnjega časa na tem področju se spremembe odvijajo prepočasi, da bi lahko dosegli izpolnitve strategij EU. Predvsem Agencija, v sodelovanju z drugimi energetskimi regulatorji, bo morala tukaj najti pot, da se bo EU približevala tem ciljem hitreje. Posledica politike EU je vidna v vsakdanjem življenju. Priča smo namreč množični gradnji objektov z vgrajenimi tehnologijami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Takšne tehnologije za proizvodnjo električne energije so dostopne skoraj vsakomur, kar spodbuja drobljenje energetskega proizvodnega trga. Ravno te spremembe na energetskem trgu so pripeljale do novih problemov glede nadzora. Nadziranje nad včasih monopolno dejavnostjo je bilo mnogo manj zahtevno, kot je to danes. Agencija zato ves čas išče poti, kako bi izboljšala učinkovitost svojega nadzora. Menim, da se bo za ta namen morala še intenzivneje povezati z operaterji prenosnih sistemov, nacionalnim regulativnim organom pa določiti dodatne zadolžitve.
Ključne besede: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ACER, Evropska unija, notranji trg Evropske unije z električno energijo, notranji trg Evropske unije z zemeljskim plinom, regulativni organi, odbor regulatorjev, odbor za pritožbe, direktor, upravni odbor
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 1234; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (454,54 KB)

8.
Organizacijski model obravnavanja pritožb zoper policijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gorazd Nemanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava organizacijski vidik pritožbenega postopka nad delom policije, tako po obliki kot po vsebini. Pri obravnavi oblik oziroma modelov pritožbenega postopka nas je zanimala vključenost civilnega ali državljanskega nadzora v sam postopek. Medtem ko smo bili pri obravnavi vsebine pritožbenega postopka predvsem pozorni na njegovo procesno ureditev, pravna pravila in načela. Delo je razdeljeno v teoretično-raziskovalni del, v katerem najprej opišemo zgodovinski razvoj pritožbenega postopka v slovenski policiji. V nadaljevanju pa opišemo vse pojavne oblike pritožbenih modelov, od njegovih zgodnjih oblik, urejenih po modelu notranje policijske preiskave, pa vse do zadnjih aktualnih ureditev, v katerih je sprejem, preiskava in odločitev o utemeljenosti pritožbe v izključni odgovornosti zunanjega pritožbenega telesa in ne-policijskega osebja. Kot zanimivost navajamo, da se še vsi modeli pritožbenih postopkov, v večji ali manjši meri, uporabljajo v večini držav. V teoretičnem delu naloge opisujemo tudi teoretično zasnovo učinkovitega pritožbenega postopka, cilje, ki naj bi jih zasledoval, in temeljna načela, po katerih naj bi bil urejen. V zadnjem delu naloge teoretične ugotovitve primerjamo z aktualno ureditvijo pritožbenega postopka v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013, ter potrdimo tezo, da je ta urejen po primerljivih mednarodnih modelih pritožbenih postopkov. Prav tako potrdimo tezo, da procesna ureditev aktualnega pritožbenega postopka v veliki meri sledi teoretičnim izzivom učinkovitega pritožbenega postopka, pri čemer smo naleteli na manjše zadržke, ki smo jih tudi ustrezno opisali. Kot zadnje v nalogi opišemo in izpostavimo temeljna načela pritožbenega postopka, za katera ugotovimo, da v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013 niso zadostno pravno urejena.
Ključne besede: policija, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1047; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (561,12 KB)

9.
Pritožbe nad policisti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jan Tanko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek pritožbe, njeno reševanje in statistika.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 05.08.2013; Ogledov: 1158; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (653,07 KB)

10.
Pritožbe zoper policiste : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tadej Gadler, 2013, diplomsko delo

Opis: Pritožbeni postopek predstavlja samostojen pravni postopek, ki se izvaja na podlagi 28. člena Zakona o policiji in ga je država dolžna izpeljati na podlagi podane pritožbe. Pritožbeni postopek oziroma pritožbo lahko sproži ali poda vsak, ki meni, da je policist kršil njegove človekove pravice in svoboščine. Skozi diplomsko delo smo predstavili pritožbeni postopek zoper policiste, ki se od februarja 2004 rešuje po Pravilniku o reševanju pritožb, dopolnjujeta pa ga Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o reševanju pritožb (2005) ter Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o reševanju pritožb (2006). Tako se že osmo leto rešujejo pritožbe na dveh ravneh, in sicer v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije in na senatu Ministrstva za notranje zadeve. Policisti pa so tisti, ki lahko z danimi pooblastili skoraj v vsaki situaciji opravljajo svoje naloge in ukrepajo na primeren način. Hkrati pa so tisti, ki najgloblje posegajo v človekove pravice in svoboščine, zaradi česar so najbolj izpostavljeni kršitvam, ki zlahka nastanejo pri tako zahtevnem in nevarnem delu, ki nemalokrat zahteva hitro odločanje in ukrepanje, pri velikem številu zakonskih predpisov in policijskih pooblastil, spreminjajoči se tehnologiji ter raznolikosti in nepredvidljivosti človeškega življenja, ki ga tudi zakon nikoli ni mogel predvideti v celoti. Pritožba je zato ena od oblik nadzora nad delom policije, ki pa je v velikem številu primerov podana iz napačnih razlogov, saj je njen namen in učinek pogosto napačno razumljen. V diplomskem delu je narejena tudi analiza statističnih podatkov iz podanih pritožb zoper policiste po delovnih področjih, po policijskih upravah in po pritožbenih razlogih, predstavljena pa je tudi celotna slika podanih pritožb za časovno obdobje od leta 2005 do leta 2011.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, pritožbe, pritožbeni postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 30.07.2013; Ogledov: 1352; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (670,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici