| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kakovostno reševanje reklamacij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Tea Zver, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: pritožba, reklamacija, kakovost, organizacija
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2973; Prenosov: 860
.pdf Celotno besedilo (372,74 KB)

3.
PRITOŽBENI POSTOPEK NAD DELOM POLICISTOV
Igor Jadrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen in cilj naloge je bralcu v celoti in razumljivo predstaviti sedanji pritožbeni postopek nad delom policistov, ga seznaniti z zgodovino pritožbenega postopka in ob tem na kratko opisati vse ostale oblike državljanskega nadzora nad delom policije. V nalogi so opisane oblike nadzora nad delom policije kot delom državljanskega nadzora nad tem področjem, vloga Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju; Varuh) kot nadzornega organa, način nadzora s strani Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) ter oblike nevladnega nadzora. V zvezi s tem je na kratko predstavljen tudi nadzor nad delom policije v Veliki Britaniji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Temu sledi zgodovinski pregled ureditve načina reševanja pritožb nad postopki policistov v Republiki Sloveniji od leta 1967 dalje. Predvsem se mi je zdelo pomembno opisati in pojasniti trenutno veljaven postopek reševanja pritožb na prvi in drugi stopnji, ter vzporedne postopke, ko pogoji za reševanje pritožbe po Zakonu o policiji niso izpolnjeni. V zvezi s tem sledi natančen opis aktualnega pritožbenega postopka z osvetlitvijo pravnih problemov. Tu so opisane tudi vse ostale oblike reševanja »reklamacij« nad delom policistov. Predstavljen je Pravilnik o reševanju pritožb ter njegove kasnejše spremembe in dopolnitve. Za lažje razumevanje postopka reševanja pritožb sta povzeta postopek reševanja pritožbe pri vodji organizacijske enote ter postopek reševanja pritožbe na senatu. Seveda naloga ne bi imela svoje vrednosti, če ob tem ne bi opozoril na napake sedanjega pritožbenega postopka in njegovo neustreznost oz. preobsežnost, predvsem zaradi nezdružljivosti pritožbenega postopka in obravnave kaznivih dejanj, prevelikega števila ljudi, ki sodelujejo pri obravnavi pritožb, nepotrebne administracije ter finančnih stroškov, ki nastajajo ob tem. Tu je še vedno dvomljiva nepristranskost reševanja pritožb, kljub temu, da je pristojnost reševanja pritožb prešla na MNZ. V zadnjem delu so zato z opisno in primerjalno metodo obdelane teme v zvezi smiselnosti reševanja pritožb na senatu, vrednosti ugotovitev poročevalcev ter ukrepov zoper policiste, ki nastanejo kot posledica pritožbenih postopkov. Tu so zapisane še ugotovitve v zvezi postavljenih hipotez in izpostavljena tako dejanska kot pravna vprašanja pritožbenega postopka. V zvezi trditve, da je bilo v vseh primerih, ko so bile hkrati z obravnavo pritožbe na senatu, iz katere izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti podane kazenske ovadbe, delo senata nepotrebno oz. neupravičeno, ugotavljam da je smotrna in zakonita obravnava pritožb na senatu le v primerih, ko senat nastopa kot druga stopnja, se pravi, ko pomiritev na prvi stopnji ne uspe. Nikakor, pa to ni sprejemljivo v primerih, ko iz pritožbe izhaja tako imenovani sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Domneva, da vodje senatov iz MNZ sledijo ugotovitvam poročevalcem iz vrst policije, se je potrdila. Ocene poročevalcev s strani članov senata so v veliki večini potrjene tako, da lahko z gotovostjo trdimo, da člani senata v veliki meri sledijo ugotovitvam poročevalcev. Ugotovitev, da skladnost ali neskladnost policistovega ravnanja s predpisi oz. utemeljenost ali neutemeljenost pritožbe nima nobenega vpliva na delovnopravne ukrepe izrečene zoper policiste, si lahko razlagamo tako, da policija ne odreagira ustrezno na rezultate pritožbenih postopkov ali pa jih izvaja zgolj zaradi tega, ker jih pač mora.
Ključne besede: pritožba, pritožbeni postopek, policist, pomiritveni postopek, senat
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2651; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (527,05 KB)

4.
VARSTVO POTROŠNIKOV V NLB D.D.
Edita Artač, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala predstaviti vlogo in pomen varstva potrošnikov skozi razvoj potrošniške družbe. Pri tem sem izpostavila, da je potrebno preučevati obnašanje porabnikov, saj je to proces, v katerem se posamezniki odločajo kaj, kdaj, kje, kako in od koga bodo kupili izdelek ali storitev. Nadalje sem predstavila, kako je v Sloveniji in v največji slovenski banki NLB pokrito področje varstva potrošnikov. V bančništvu je v zadnjih letih na področju odnosov med potrošnikom in banko opazen velik napredek. Banke niso več zaverovane vase, čeprav imajo potrošniki pogosto še tak občutek. Sistem urejanja odnosov s strankami morajo zagotoviti banke v sodelovanju z Banko Slovenije, Ministrstvom za finance, drugimi bankami in potrošniškimi organizacijami. NLB je na področju varstva potrošnikov naredila veliko. Uvedla je interne akte, ki so prilagojeni slovenski in evropski zakonodaji, ki skrbijo za varovanje informacij, oseb in premoženja. S politiko zagotavljanja skladnosti je NLB opredelila odgovornost vseh bančnh delavcev. S kvalitetnimi aplikacijami in predpisanimi kontrolnimi točkami v procesu dela NLB želi preprečiti prevare, zlorabe in druga škodljiva ravnanja v breme banke ali svojih strank, ki poslujejo po različnih tržnih poteh. Vsem strankam je dostopna tarifa in veljavne obrestne mere. V zadnjih letih je NLB izpopolnila metodologijo obravnave pripomb in pritožb strank, kar se je odrazilo tudi v kritični situaciji reševanja Modrega varčevanja. Banka je odgovorno pristopila k reševanju omenjene problematike. V pogajanjih s strankami je pokazala veliko mero prilagodljivosti v korist strank. Ob tem je treba poudariti proaktivni zasuk pri reševanju problemtaike, saj so bančni delavci načrtno seznanjali stranke z njihovo možnostjo in pravico do dodatnega izplačila obresti za pogodbe sklenjene v spornem obdobju. NLB se zaveda, da je zadovoljstvo strank eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost njenega dolgoročnega poslovanja, zato že od leta 1999 izvaja raziskave zadovoljstva strank na nivoju celotne banke. Kvalitetna storitev in dober odnos s strankami sta predpogoja za vzpostavitev in ohranjanje lojalnosti strank, zato ne smemo pozabiti na določila Kodeksa etičnega ravnanja delavcev NLB Skupine in na uvedbo »Zlatih pravil«. Kljub navedenemu pa je iz vsebine diplomske naloge razvidno, da na slovenskem trgu in v NLB še obstajajo priložnosti, s katerimi lahko v prihodnje še izboljšamo varstvo potrošnikov v bančništvu. Menim, da je poravnalni svet pri ZBS institucija, ki bi jo bilo treba nadgrajevati. Ob tem pa bi se tudi ZPS morala zavedati, da potrošnikom tak način reševanja sporov lahko le koristi. Poleg tega si morajo na drugi strani tudi bančne institucije prizadevati za skupna pogajalska izhodišča in več sodelovati z ZPS. Potrebno je priti do dogovora, od katerega bodo imeli največ koristi potrošniki. Iz zgoraj navedenih aktivnost NLB je razvidno, da je njen cilj, da do leta 2010 poveča skupno zadovoljstvo strank za dve indeksni točki, realen.
Ključne besede: vedenje porabnikov, banka, bančna storitev, stranka, varstvo potrošnikov, zajamčena vloga, zadovoljstvo strank, varovanje poslovne skrivnosti, oseb, podatkov in premoženja, mnenje, pritožba, reševanje sporov
Objavljeno: 24.03.2010; Ogledov: 2214; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (464,53 KB)

5.
DAVČNA IZVRŠBA S POUDARKOM NA KLJUČNIH INSTITUTIH
Danijel Vorih, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil davčno izvršbo, ki predstavlja poseben, samostojen postopek znotraj davčnega postopka. Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega dolga. Naloga predstavlja začetek davčne izvršbe, katero davčni organ začne, če dolžnik v predpisanem roku obveznosti ne poravna oziroma ne poskrbi za ustrezno obliko zavarovanja. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Skozi nalogo so predstavljeni instituti davčne izvršbe, to je: poroštvo, odpis, odlog, zadržanje, ustavitev in zastaranje. Poseben poudarek je na izbiri načinov in sredstev davčne izvršbe. Kateri način oziroma katero sredstvo davčne izvršbe bo davčni organ uporabil na prvem mestu z zakonom ni določen, vendar nanj napotujejo sama načela. Davčni organ mora med postopkom davčne izvršbe upoštevati sorazmernost poplačila in izvesti davčno izvršbo tako, da je za dolžnika čim manj neugodna. Namen naloge je predstaviti davčno izvršbo ne samo z vidika davčnega organa, ki jo izvaja, marveč tudi s strani dolžnika in tretjih oseb. Tako davčni postopek med vsemi določbami vsebuje tudi institute, namenjene varovanju dolžnika in tretjih, tako vsebuje pravno sredstvo pritožbe in ugovora, določeni predmeti oziroma premoženje pa je iz same davčne izvršbe izvzeto, oziroma je izvršba na te predmete omejena. Potrebno je tudi poudariti, da je za vsako premoženje oziroma predmet izvršbe predpisan postopek rubeža in način prodaje.
Ključne besede: davčna izvršba, davčni postopek, sklep o izvršbi, izvršilni naslov, izvršljivost, sredstvo izvršbe, pritožba, ugovor, rubež, predmet izvršbe.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2530; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (924,41 KB)

6.
VARSTVO STRANKE V UPRAVNEM POSTOPKU V ITALIJI
Nensi Bašin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva dela, ki povzemata dve časovni dimenziji varstva stranke upravnega postopka v Italiji. V prvem delu je skozi ureditev splošnega postopka za izdajo upravne odločbe obravnavano vnaprejšnje varstvo stranke. Predmet drugega dela pa je naknadno varstvo stranke, ki se uresničuje z uporabo sodnih in nesodnih pravnih sredstev, ki so ji na voljo za razveljavitev oziroma spremembo odločbe.
Ključne besede: stranka, uprava, Državni svet, sodišče, odločba, pritožba, pravno sredstvo.
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 1711; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (466,09 KB)

7.
SODNO VARSTVO PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA
Urška Graj, 2011, diplomsko delo

Opis: Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je ustavna kategorija. Prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do sodnega varstva) določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Medtem, ko je pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja torej del ustavne pravice do sodnega varstva, pa je pravica do sojenja v razumnem roku del pravice do poštenega sojenja iz 1. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pravica zagotavlja vsakomur, ki je stranka v postopku pred sodiščem, sodno odločitev v razumnem roku. Pojem »razumni rok« je pravni standard, ki se določa glede na okoliščine konkretnega primera. Te okoliščine so predvsem: kompleksnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, pritožnikovo ravnanje, način, na katerega je bila zadeva obravnavana pred pristojnimi organi in narava spora ter njegov pomen za pritožnika. V diplomskem delu je predstavljena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter njena pravna ureditev po Ustavi RS, Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljen tudi postopek za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na hipotetičnem praktičnem primeru. V okviru tega so predstavljeni osnutki nadzorstvene pritožbe, rokovnega predloga, zahtevka za pravično zadoščenje, tožbe in pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Na podlagi dosedanje sodne prakse je ugotoviti, da je Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja doprinesel k učinkovitejšemu varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Ključne besede: pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, pravično zadoščenje tožba, pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice, učinkovito pravno sredstvo.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 6401; Prenosov: 906
.pdf Celotno besedilo (691,82 KB)

8.
9.
Zastoji v izvršilnem postopku
Nina Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zastoje v izvršilnem postopku. Izvršilni postopek je pomemben del sodnega varstva, ki naj bi bil ekonomsko ugoden in hiter za stranke. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da v Sloveniji že od samega sprejetja Zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 1998, še vedno poteka postopek prepocasi. Lahko bi rekli, da zastoje posledicno dopušca sam zakon na strani upnika ali dolžnika s pravnimi in drugimi sredstvi, kot so: odlog izvršbe, ugovor, pritožba, obnova postopka, prekinitev izvršilnega postopka. V diplomski nalogi je predstavljena pravna podlaga izvršilnega postopka, med drugim tudi vse novele, ki so bile sprejete po sprejetju Zakona o izvršbi in zavarovanju leta 1998; sam izvršilni postopek in zastoji v izvršilnem postopku s sodno prakso ter pravna sredstva, ki vplivajo na zastoje v izvršilnem postopku. Na kratko pa sta opisana tudi izvršilna postopka na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: izvršba, zastoj, sodna praksa, odlog izvršbe, prekinitev postopka, ugovor, pritožba, obnova postopka, diplomska dela
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1917; Prenosov: 594
.pdf Celotno besedilo (471,49 KB)

10.
PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Klavdija Eržen, 2013, diplomsko delo

Opis: Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorji delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Pristojen je za nadzor predpisov na področjih kot so varstvo potrošnikov, varnost proizvodov, trgovina in obrt, gostinstvo in turizem, delo na črno, nelojalna konkurenca, avtorske pravice in nekaterih drugih. Tržni inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (zavezancev), in sicer na način, da pri izvrševanju svojih pooblastil v delovanje zavezancev posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov tržni inšpektorji ob upoštevanju teže kršitve izrečejo ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Tržni inšpektorji delujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonu o tržni inšpekciji (ZTI). Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnimi zakoni, se subsidiarno oziroma dopolnilno uporablja ZUP, ki ni prilagojen zahtevam in določenim značilnostim posebnega upravnega področja. V postopku inšpekcijskega nadzora ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločitev inšpekcijskega organa vsaka stranka (pravna ali fizična oseba) in vsaka druga oseba, ki meni, da konkretni upravni akt inšpekcijskega organa posega v njene pravice ali pravne koristi. Druga stopnja v takšnih upravnih zadevah je MGRT. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Drugostopenjski organ mora odločbo o pritožbi izdati in stranki vročiti, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva prejema popolne pritožbe. Pravico do (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev upravnega organa o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih zagotavlja Ustava Republike Slovenije (25. člen). Gre za temeljno pravico vsakega posameznika. Kot eno temeljnih načel upravnega postopka jo brez dvoma lahko obravnavamo kot državljansko pravico, ki v državi odseva stopnjo demokratičnosti. Pritožba je po ZUP edino redno pravno sredstvo za varstvo formalne in materialne zakonitosti v upravnem postopku. Predstavlja zakonito možnost odprave ali spremembe izdanega konkretnega upravnega akta. Kot izraz nezadovoljstva strank ima velik pomen, saj ne zasleduje le varstva pravic strank v upravnih postopkih, temveč zagotavlja tudi notranji upravni nadzor ministrstev kot drugostopenjskih organov nad delom prvostopenjskih upravnih organov. Opozoriti je treba tudi, da možnost vložitve pritožbe pomaga omejevati samovoljno sprejemanje odločitev, ker je zakonitost odločanja tudi v javnem interesu. Če je zavezanec redno pravno sredstvo izrabil, lahko iz zakonsko določenih razlogov sproži s tožbo še upravni spor.
Ključne besede: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), inšpekcijski nadzor, Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), pravna sredstva, pritožba, javni interes
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 4591; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici