| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pritožbe nad delom policistov v Sloveniji
Marko Kaluža, 2018, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo poskušali bolj natančno predstaviti in predvsem vsebinsko raziskati pritožbe nad delom policistov v Republiki Sloveniji. S poročili slovenskega varuha človekovih pravic in Ministrstva za notranje zadeve smo analizirali vse javno dostopne pritožbe v Republiki Sloveniji. Analiza je obsegala 453 pritožb po celotni Sloveniji od leta 2012 do marca 2018. Ugotovili smo, da so pritožbe sestavljene iz 1.113 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo tudi, da se največ pritožb nanaša na sam postopek in njegovo izvedbo in ne na komunikacijo in vedenje kot smo predvidevali. Skladno z našimi napovedmi je bilo, da je največ pritožb bilo obravnavanih na Policijski upravi Ljubljana. Neskladna z našimi predvidevanji je bila tudi ugotovitev, da Policijska uprava Maribor po številu pritožb ni takoj za Policijsko upravo Ljubljana.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska dejavnost, pritožba, pritožbeni razlog, Republika Slovenija
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Podedljivost terjatve za povrnitev nepremoženjske škode
Špela Stanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Slovenski pravni red nepremoženjsko škodo izrecno priznava kot eno od pravno priznanih škod, za katero se lahko zahteva denarna odškodnina. Namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v zakonu ni izrecno opredeljen, podana je zgolj zahteva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Teorije in sodna praksa sta enotni, da je temeljna funkcija zadoščenje. Ravno zaradi namena odškodnine in strogo osebne narava nepremoženjske škode se je pojavilo vprašanje, ali in kdaj je lahko terjatev za povrnitev nepremoženjske škode predmet dedovanja. Razveljavljen 184. člen Obligacijskega zakonika, ki je urejal to vprašanje, je določal, da terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom. Ustavno sodišče je odločilo, da je takšna terjatev strogo osebne narave in da je zakonodajalčevi presoji prepuščeno, ali in kdaj ta pravica izgubi svojo osebno naravo ter postane podedljiva. Z ustavno pritožbo napadena zakonska določba je nasprotovala ustavnemu načelu enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave, s tem ko je omogočala različno obravnavanje bistveno enakih dejanskih položajev. Stališča pravnih redov se glede določitve trenutka prehoda terjatve med seboj razlikujejo. Avstrijski Občni državni zakonik določa, da mora povzročitelj oškodovancu na njegovo zahtevo plačati primerno denarno odškonino za nepremoženjsko škodo. Sodišča so tako za podedljive priznavala zgolj zahtevke, ki so bili pred smrtjo oškodovanca priznani s poravnavo oziroma s pogodbo ali pa je bila vložena tožba. To stališče so sodišča spremenila in danes velja, da so zahtevki za nepremoženjsko škodo podedljivi ne glede na to, ali je oškodovanec zahteval plačilo. Enako stališče velja tudi v Nemčiji od reforme Državljanskega zakonika v letu 1990 naprej. Tudi nova ureditev na Hrvaškem je manj stroga od slovenske, saj je terjatev podedljiva od trenutka, ko je oškodovanec vložil pisni zahtevek ali tožbo. Spremembo zakona komentatorji utemeljujejo z zasledovanjem pravičnejše ureditve za dediče in s stališčem, da oškodovančeva zahteva za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo izgubi svojo osebno naravo že s tem, ko jo le-ta na predpisan način poda.
Ključne besede: odškodnina, nepremoženjska škoda, zadoščenje, dedič, načelo enakosti, ustavna pritožba
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 1106; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (562,00 KB)

3.
UPNIKOVI RAZLOGI ZA PRITOŽBO V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Aleš Batinič, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je dobro poznati vsaj osnove izvršilnega postopka, saj glede na plačilno nedisciplino v državi, obstaja velika verjetnost, da se z njim srečamo. V literaturi je veliko napisanega glede položaja dolžnika v izvršbi in ugovornih razlogov, ki jih ima dolžnik, bolj malo pa se govori o pritožbenih razlogih upnika, saj so le-ti ostali nespremenjeni od samega sprejema Zakona o pravdnem postopku. V praksi je za gospodarske subjekte zelo pomembna vloga upnika v izvršbi, zato so v diplomski nalogi prvotno predstavljene relevantne spremembe ZIZ, ki bralcu omogočajo hiter pregled sprememb, ki so se v izvršilnem postopku zgodile v zadnjih letih. Nadalje so predstavljena pravna sredstva v izvršilnem postopku, med katera spada tudi pritožba upnika. V poglavju o pravnih sredstvih je predstavljen ugovor dolžnika in ugovor tretjega, saj je smiselno, da upnik pozna pravice nasprotne stranke (oz. tretjega), ker le tako lahko optimalno izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja zakon. V zadnjem delu diplomske naloge pa so predstavljeni pritožbeni razlogi upnika, kjer je opisan vsak posamezni pritožbeni razlog, poleg tega pa so povzete tudi odločbe sodišča, ki so se navezovale na posamezni pritožbeni razlog, kar bralcu omogoča lažje razumevanje same implementacije pritožbenega razloga v izvršilni postopek (pritožbeni razlogi so namreč navedeni v ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno). Na koncu so predstavljeni še pritožbeni razlogi na Hrvaškem, saj z vstopom Hrvaške v EU obstaja verjetnost, da se bo gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav povečalo, pri tem pa bo skoraj neizbežno, da subjekti iz Slovenije poznajo tudi izvršilni postopek na Hrvaškem. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, da se pritožbeni razlogi upnika sicer res niso spreminjali, se pa je spreminjal položaj dolžnika, kar je posledično pomenilo, da so se spreminjale tudi možnosti za vlaganje (utemeljene) pritožbe upnika.
Ključne besede: izvršilni postopek, spremembe ZIZ, pravna sredstva v izvršbi, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, subsidiarna raba ZPP, pritožba upnika, pritožbeni razlogi
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 1225; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (823,85 KB)

4.
ANALIZA IN REŠEVANJE REKLAMACIJ V PODJETJU AJM D.O.O.
Goran Grahovac, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kakovost je tiste vrste izraz, ki v podjetjih pomeni največ, saj se ga povezuje z izpolnjevanjem in včasih morda tudi s preseganjem zastavljenega od pričakovanja kupcev. Je nadvse pomemben trženjski dejavnik vsakega naprednega podjetja. Namen diplomskega dela izhaja iz potrebe po nenehnem iskanju potencialov za izboljšanje sistema managementa kakovosti, saj lahko pripelje podjetje AJM do željenih ciljev in zadovoljnih uporabnikov. S tem podjetje ohrani konkurenčnost in prednost v kakovosti ponujenih izdelkov in storitev. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen standard ISO 9001:2008, kateremu sledi skozi celotno diplomsko delo opredelitev poslovnika managementa kakovosti v podjetju AJM okna, vrata, senčila d. o. o. in zagotavljanje kakovosti svojih izdelkov. V aplikativnem delu je obravnavana problematika s področja reševanja reklamacij v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo stavbnega pohištva. Podrobno je predstavljen način reševanja pritožb in problemov, ki se pogosto pojavljajo. Podani so tudi predlogi in konkretne rešitve za preprečevanje ponavljajočih se reklamacij, kot je strokovno izobraziti serviserja, označevanje vhodnega in porabljenega materiala, popolna zatemnitev prostorov z roletami, ter dodana natančna navodila za prezračevanje prostorov.
Ključne besede: ISO standard 9001:2008, kakovost, poslovnik kakovosti, reklamacija, pritožba, reševanje reklamacij.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1640; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
PRECEDENS V SLOVENSKEM PRAVU
Tadeja Špolarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Ustaljena in enotna sodna praksa ni enaka pomenu pojma precedens kot ga interpretirajo v anglo-ameriškem pravnem sistemu, kjer velja za formalni pravni vir, vendar se mu zelo približuje. Le ta v zadnjem času postaja vedno pomembnejši pravni vir, nekateri teoretiki enotno in ustaljeno sodno prakso zelo približujejo pomenu kot ga imajo formalni pravni viri v slovenskem pravu. Ko primerjamo en in drug sistem med seboj, bi sicer lahko zaključili, da ima glede pojma precedens in ustaljene sodne prakse, vsak od njiju svoje prednosti in slabosti, pa vendar ni mogoče pravila enega sistema prenašati v drugega. V diplomskem delu bo predstavljen pojem precedens, ustaljena in enotna sodna praksa, vloga Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS v razmerju do sodne prakse ter institut ustavne pritožbe.
Ključne besede: Precedens, formalni pravni vir, ustaljena in enotna sodna praksa, načelo enakosti pred zakonom, ustavna pritožba.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1916; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (195,52 KB)

6.
Zastoji v izvršilnem postopku
Nina Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zastoje v izvršilnem postopku. Izvršilni postopek je pomemben del sodnega varstva, ki naj bi bil ekonomsko ugoden in hiter za stranke. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da v Sloveniji že od samega sprejetja Zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 1998, še vedno poteka postopek prepocasi. Lahko bi rekli, da zastoje posledicno dopušca sam zakon na strani upnika ali dolžnika s pravnimi in drugimi sredstvi, kot so: odlog izvršbe, ugovor, pritožba, obnova postopka, prekinitev izvršilnega postopka. V diplomski nalogi je predstavljena pravna podlaga izvršilnega postopka, med drugim tudi vse novele, ki so bile sprejete po sprejetju Zakona o izvršbi in zavarovanju leta 1998; sam izvršilni postopek in zastoji v izvršilnem postopku s sodno prakso ter pravna sredstva, ki vplivajo na zastoje v izvršilnem postopku. Na kratko pa sta opisana tudi izvršilna postopka na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: izvršba, zastoj, sodna praksa, odlog izvršbe, prekinitev postopka, ugovor, pritožba, obnova postopka, diplomska dela
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 2316; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (471,49 KB)

7.
PRAVNA SREDSTVA V DAVČNEM POSTOPKU S POUDARKOM NA PRVI IN DRUGI STOPNJI
Lucija Ajdič, 2013, diplomsko delo

Opis: Davčni postopek je posebni upravni postopek, v katerem upravni organi odločajo v konkretnih upravnih zadevah na davčnem področju. Zaradi njegove specifičnosti in zahtevnosti, ga ureja samostojen Zakon o davčnem postopku, podrejeno pa se uporablja tudi Zakon o splošnem upravnem postopku. Pravno sredstvo je z ustavo oziroma z zakonom določeno procesno dejanje, s katerimi se začne oziroma sproži pri pristojnem organu postopek za presojo in ugotovitev skladnosti konkretnega upravnega akta (odločbe, sklepa) z abstraktno pravno normo. V davčnem postopku poznamo sedem pravnih sredstev, pritožbo kot edino redno pravno sredstvo ter šest izrednih pravnih sredstev: obnova postopka, odprava in sprememba odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev odločbe, ničnost odločbe ter posebno izredno pravno sredstvo, urejeno zgolj v ZDavP-2, posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.
Ključne besede: Davčni postopek, pravna sredstva, pritožba, odprava, sprememba, ničnost, razveljavitev, pravnomočnost
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2104; Prenosov: 1021
.pdf Celotno besedilo (475,34 KB)

8.
PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Klavdija Eržen, 2013, diplomsko delo

Opis: Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorji delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Pristojen je za nadzor predpisov na področjih kot so varstvo potrošnikov, varnost proizvodov, trgovina in obrt, gostinstvo in turizem, delo na črno, nelojalna konkurenca, avtorske pravice in nekaterih drugih. Tržni inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (zavezancev), in sicer na način, da pri izvrševanju svojih pooblastil v delovanje zavezancev posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov tržni inšpektorji ob upoštevanju teže kršitve izrečejo ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Tržni inšpektorji delujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonu o tržni inšpekciji (ZTI). Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnimi zakoni, se subsidiarno oziroma dopolnilno uporablja ZUP, ki ni prilagojen zahtevam in določenim značilnostim posebnega upravnega področja. V postopku inšpekcijskega nadzora ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločitev inšpekcijskega organa vsaka stranka (pravna ali fizična oseba) in vsaka druga oseba, ki meni, da konkretni upravni akt inšpekcijskega organa posega v njene pravice ali pravne koristi. Druga stopnja v takšnih upravnih zadevah je MGRT. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Drugostopenjski organ mora odločbo o pritožbi izdati in stranki vročiti, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva prejema popolne pritožbe. Pravico do (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev upravnega organa o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih zagotavlja Ustava Republike Slovenije (25. člen). Gre za temeljno pravico vsakega posameznika. Kot eno temeljnih načel upravnega postopka jo brez dvoma lahko obravnavamo kot državljansko pravico, ki v državi odseva stopnjo demokratičnosti. Pritožba je po ZUP edino redno pravno sredstvo za varstvo formalne in materialne zakonitosti v upravnem postopku. Predstavlja zakonito možnost odprave ali spremembe izdanega konkretnega upravnega akta. Kot izraz nezadovoljstva strank ima velik pomen, saj ne zasleduje le varstva pravic strank v upravnih postopkih, temveč zagotavlja tudi notranji upravni nadzor ministrstev kot drugostopenjskih organov nad delom prvostopenjskih upravnih organov. Opozoriti je treba tudi, da možnost vložitve pritožbe pomaga omejevati samovoljno sprejemanje odločitev, ker je zakonitost odločanja tudi v javnem interesu. Če je zavezanec redno pravno sredstvo izrabil, lahko iz zakonsko določenih razlogov sproži s tožbo še upravni spor.
Ključne besede: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), inšpekcijski nadzor, Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), pravna sredstva, pritožba, javni interes
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 5347; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
ZAČASNE ODREDBE ZA ZAVAROVANJE DENARNE TERJATVE
Metka Žnuderl, 2013, diplomsko delo

Opis: Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve predstavljajo poslednje varstvo upnika v postopku zavarovanja terjatev, saj zagotavljajo ohranitev možnosti za izterjavo denarne terjatve v prihodnosti ali ohranitev obstoječega stanja z namenom, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe . Za njih je značilna hitrost in nujnost izdaje, začasna narava, vezanost na glavni postopek, veljavnost načela kontradiktornosti šele v ugovornem postopku, prepoved pokrivanja začasne odredbe s tožbenim zahtevkom in veljavnost načela kondemnatornosti zahtevka. Ozki domet členov (266. - 279. člen) in posledično smiselna uporaba preostalih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakona o pravnem postopku v praksi povzročata težave tako sodišču kakor tudi strankam postopka. Zakon namreč za njihovo izdajo določa (pre)stroge pogoje, ki se v predstavljeni sodni praksi v večini primerov tolmačijo restriktivno. Primeroma našteti ukrepi zavarovanja v 271. členu ZIZ načeloma ne povzročajo večjih težav. Zaplete se pri predlogih, ki gredo izven okvirjev primeroma naštetih sredstev zavarovanja. Predlagati je potrebno tako sredstvo, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Sodišče sprejme odločitev o začasni odredbi v obliki sklepa, zoper katerega je na voljo ugovor in pritožba. Vendar ugovor in pritožba ne zadržita postopka. V diplomi smo se tako dotaknili tudi tematike učinka sklepa o začasni odredbi, trajanja začasne odredbe in varščine. Varščina je zanimiva predvsem z vidika, ker predstavlja edino izjemo, ko se začasna odredba lahko izda, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji.
Ključne besede: začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, značilnosti, pristojnost sodišč, vsebina predloga, pogoji za izdajo, pravni standardi, sredstva zavarovanja, sklep o začasni odredbi, ugovor in pritožba, varščina, trajanje začasne odredbe.
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 6149; Prenosov: 1349
.pdf Celotno besedilo (818,12 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici