| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽA
Matej Petelinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov. Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Ključne besede: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2466; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

2.
Preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nika Garbus, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov je sestavljena na teoretični podlagi. Zaradi posledic spoznavnih predsodkov lahko pride do preiskovalnih zmot in kognitivne pristranskosti, ki pa lahko ima resne posledice, primeri ostanejo nerešeni in pravici ni zadoščeno. Vse te zmote pa znajo biti zelo drage, saj neuspešni rezultati stanejo veliko denarja in vsi nerešeni primeri prinesejo kazensko-pravnemu sistemu slab glas. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so predstavljene preiskovalne zmote ter opisane zmote. Pogledamo si posledice preiskovalnih zmot in kaj povzroča, da policisti sploh pridejo do zmotnega mišljenja. Opisane so prednosti ter slabosti kognitivnega pristopa k reševanju preiskovalnih zmot in kako lahko vplivajo kognitivni slogi na preiskovalne zmote. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen kognitivni pristranskosti, kognitivnim napakam ter hevristiki. Opisano je, kako zaznavanje in spominske omejitve vplivajo na delo policistov in kriminalistov, zaradi njihovega napačnega spomina pa lahko pride do zmotnega dela. Zaradi tega, ker je težje priklicati stvari iz dolgoročnega spomina, lahko preiskovalci zlahka pozabijo detajle, ki so pomembni za reševanje primerov. Pri reševanju primerov pa sta nam v pomoč tudi intuicija ter hevristika, ki je natančneje opisana. Opisano je tudi, kako vplivata hevristika in pristranskost na delo policistov. Spoznamo tudi vzroke in posledice pristranskosti ter kako pristranskost vpliva na vrednotenju dokazov. Na koncu pa so opisane strategije, kako se lahko policisti oz. kriminalisti lažje izognejo preiskovalnim napakam. Tretji, zadnji del diplome, pa je namenjen predsodkom. Policisti lahko imajo zaradi raznih predsodkov velike probleme pri reševanju primerov, zaradi tega so natančneje opisani in predstavljeni. Opisana je tudi sestava kognitivne strukture predsodkov in njihov izvor.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, zmote, preiskovalne zmote, kognitivni pristop, predsodki, zaznavanje, spomin, pristranskost, diplomske naloge
Objavljeno: 02.07.2014; Ogledov: 625; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (633,19 KB)

3.
Letni razgovori kot orodje vodij za krepitev kompetenc njihovih sodelavcev: primer velikega trgovskega podjetja
Jure Butinar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Letni razgovori so v podjetjih prisotni že precej časa. Služijo tako posameznemu zaposlenemu kot tudi njegovemu nadrejenemu. Zaposleni na podlagi letnih razgovorov lahko sledi svoji uspešnosti in doseženim ciljem, nadrejenemu pa letni razgovor ponuja oceno uspešnosti njegovega zaposlenega. V naši raziskavi smo se na enem izmed slovenskih podjetij na področju trgovinske dejavnosti osredotočili na tri hierarhične nivoje med zaposlenimi v prodaji, in sicer na prodajalce, dnevne namestnike in vodje prodajalcev. Proučevali smo povezave v ocenjevanju zaposlenih in ocenjevanju zaposlenih s strani vodje. Vodja je pred svojim ocenjevanjem videl oceno, ki si jo je dodelil zaposleni, šele nato je zaposlenega ocenil tudi sam. Izhajajoč iz ugotovitev preteklih raziskav, smo se posvetili vplivu predhodnega seznanjanja vodje s samooceno zaposlenega in ugotavljali, ali prihaja do pristranosti ocenjevanja tudi pri letnih ocenjevalnih razgovorih v slovenskem podjetju. Ugotovili smo, da dejansko prihaja do pristranosti ocenjevanja ter da med ocenami prodajalcev in vodij prihaja do razlik. Tega za ocenjevanje dnevnih namestnikov nismo potrdili, ugotovili pa smo tudi določene povezave na področju ocenjevanja med različnimi sklopi vprašanj. Glede na ugotovitve naše raziskave za pridobivanje objektivnejših ocen predlagamo za v bodoče, da vodje ne vidijo ocen svojih sodelavcev, predno le-ti svojega sodelavca najprej ne ocenijo sami, predlagamo pa tudi večkratno letno izvedbo neformalnih razgovorov, ki bodo dali hitrejše povratne informacije, hkrati pa podali tudi realnejšo sliko doprinosa sodelavca k uspešnosti podjetja.
Ključne besede: - letni ocenjevalni razgovori, - trgovsko podjetje, - analiza ocenjevanja, - zaporedje ocenjevanja, - pristranskost.
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (900,61 KB)

4.
Pristranskost pri policijskem zasliševanju
Patricija Lunežnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Naše dojemanje in pripisovanje značilnosti ljudem prihaja iz podzavesti, ki je pogosto pristranska. Stereotipi ter predsodki do posameznika nimajo meje niti takrat, ko gre za odkrivanje dejstev in dokazov pri kaznivem dejanju. Tako osebo zaradi njenih lastnosti kot so spol, ekonomski status, nacionalna pripadnost, rasa ter videz sodimo le kot subjekta v skupnosti in ne več kot posameznika z individualno življenjsko zgodbo. Privlačnost je prvovrsten dejavnik, zaradi katerega smo določenim osebam bolj naklonjeni, po našem mnenju neprivlačne ljudi pa zaničujemo in jim pripisujemo negativne lastnosti. Ženske so zaradi vpliva kavalirstva moških pogosto milejše obravnavane, zgolj iz elementa nasprotnosti spola. Oseba z višjim ekonomskim stažem lahko na zaradi obleke daje prvi vtis bogastva ali poštenosti, saj nihče ne bi pomislil, da bi lahko ta oseba okradla nekoga na avtobusni postaji. Rasizem in multikulturno nasprotovanje sta tako kot v vsakdanjiku pričujoč v kazenskem sistemu, še posebej v ameriškem sodnem sistemu, kjer imajo šibko točko pripadniki črne rase. V diplomskem delu sem z eksperimentom s študenti dokazala, kako lahko zunanji videz vpliva na dojemanje oseb kot osumljencev kaznivega dejanja. Študentje so na podlagi predstavljene zgodbe o kaznivem dejanju ter naključnih fotografijah osumljencev izbirali najbolj sumljivega po ocenjevanju videza. S postavljenimi hipotezami smo ugotovili, da zunanji videz močno vpliva na odnos do osumljenca. Manj privlačne osebe so pogosto zaznane kot storilci kaznivih dejanj. Prav tako pa smo se dotaknili tudi vprašanja telesne govorice in ugotovili, da lahko sodimo po kretnjah in obnašanju osumljenca le, če poznamo osumljenčevo vsakdanje obnašanje.
Ključne besede: pristranskost, neverbalna komunikacija, zaslišanje, zasliševalske tehnike, diplomske naloge
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (959,87 KB)

5.
Teža iracionalnega v procesu sodniškega odločanja
Jan Stajnko, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V modernem pravnem redu igrajo logika, razum in z razumom povezano silogstično sklepanje pomembno vlogo. To ugotovitev avtor primerja s spoznanji moderne psihologije, ki se nanašajo na proces človekovega odločanja. Pri tem se osredotoča predvsem na dve pojavni obliki kognitivnih pristranskosti: sidranje oz. anchoring in retrospektivno pristranskost oz. hindsight bias. Prav tako se avtor vrednostno opredeli do instrumentov, ki so zakonodajalcu na voljo za preprečevanje prekomernega vdora iracionalnega v proces sodniškega odločanja - za zasledovanje fikcije razumskosti prava. V zaključnem delu prispevka je na podlagi tega spoznanja poudarjena potreba po interdisciplinarnem pristopu v pravu. Ta je nujna, ker je le tako mogoče sistematično in samoreflektivno soočanje z iracionalnostjo v procesu sodniškega odločanja.
Ključne besede: razum, iracionalnost, odločanje, ratio, silogistično sklepanje, pristranskost, logika, pravo, psihologija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 178; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (437,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza pristranskosti investitorjev z vidika vedenjskih financ
Aleksandra Amon, 2019, diplomsko delo

Opis: Vedenjske finance so relativno nova veja finančne teorije, ki razlaga anomalije v konvencionalni finančni teoriji s pomočjo kognitivnih dejavnikov psihološke znanosti. V diplomskem delu analiziram vplive, ki povzročajo iracionalno vedenje investitorjev, vzroke zanje in njihove posledice. Vplivi na pristranskost investitorjev so sledeči: vpliv pretirane samozavesti, vpliv reprezentativnosti, vpliv zasidranja in prilagajanja, vpliv kognitivne disonance, vpliv razpoložljivosti, vpliv samopripisovanja, vpliv iluzije nadzora, vpliv konzervatizma, vpliv nejasne nenaklonjenosti, vpliv donacij, vpliv samokontrole, vpliv optimizma, vpliv miselnega računovodstva, vpliv potrditve, vpliv prepoznega razumevanja, vpliv odpora do izgube, vpliv nedavnosti, vpliv nenaklonjenosti obžalovanju, oblikovanje pristranskosti in vpliv statusa quo. Predstavljena je tudi zastopanost teh fenomenov v različnih študijah. Diplomsko delo obravnava tudi posebne vplive na pristranskost investitorjev, kot so spol, starost in različni tipi osebnosti investitorjev. Razčlenim možnosti kako obvladati njihov vpliv, ko so jim investitorji že podvrženi in tudi, kako se nanje pripraviti in se jim izogniti. Dotaknem se tudi določanja tipa osebnosti investitorja s pomočjo različnih modelov, kot so Barnwellov model, BB&K in Pompianov model ter popularen Myers-Briggsov indikator.
Ključne besede: vedenjske finance, pristranskost investitorjev, analiza, vedenje investitorjev, finančna teorija
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (849,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici