| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRISTOJNOSTI ORGANOV PRI SPREJEMANJU LETNEGA POROČILA V ZADRUGI
Janja Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Zadruga je zaradi svojega namena in ciljev, ki jih zasleduje pri delovanju specifična skupnost oseb, ki so povezne zaradi zadovoljevanja svojih skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb. Zadruge se razlikujejo glede na vrsto, velikost, dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo in druge lastnosti, vse pa imajo enak namen in cilj, to je zadovoljevati potrebe svojih članov in povečevati njihove gospodarske koristi. Vodenje, upravljanje in nadzor so funkcije, ki jih v zadrugi opravljajo člani, ki so izvoljeni v upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ s pristojnostmi za odločanje o najpomembnejših odločitvah za zadrugo pa je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani zadruge. Tako kot drugi poslovni subjekti mora tudi zadruga ob koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Računovodstvo zadruge se nekoliko razlikuje od računovodenja v gospodarskih družbah, kar je predvsem posledica organiziranosti zadruge in sestave kapitala, posredno pa tudi namena zadruge. Postopek sprejemanja letnega poročila v zadrugi je večstopenjski proces, pri katerem sodelujejo organi upravljanja in vodenja. Upravni odbor pripravi letno poročilo in ga preda nadzornemu odboru, ta pa ga pregleda, poda svoje mnenje in ga preda občnemu zboru v sprejem. Primerjava organiziranosti zadrug v drugih državah EU pokaže, da se zadruge med seboj bistveno ne razlikujejo. Čeprav se pojavijo razlike v nekaterih pristojnostih organov, omejitvah za sklepčnost in podobnih podrobnostih, ki jih določa državna zakonodaja, je vsem skupno zagotavljanje gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi za člane. Tudi pri postopku sprejemanja letnega poročila med zadrugami v državah EU ni bistvenih razlik. Zelo podobna oblika organiziranosti se pojavi pri delniški družbi; primerjava je pokazala, da je postopek sprejemanja letnega poročila v delniški družbi zelo podoben postopku v zadrugi. Razlika se pojavi le pri zadnji stopnji, sprejetju, ki ga v zadrugi opravi občni zbor, v delniški družbi pa že nadzorni svet. Kljub razlikam pa je izdelava letnega poročila za vse zadruge in druge gospodarske subjekte obvezna in zelo pomembna.
Ključne besede: zadruga, organi zadruge, pristojnosti organov zadruge, letno poročilo, sprejemanje letnega poročila
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 1477; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (684,67 KB)

2.
FEDERALIZEM IN INDUSTRIJSKI ODNOSI V AVSTRALIJI
Sara Merc, 2009, diplomsko delo

Opis: Po Avstralski ustavi iz l.1901 ima zvezni (Commonwealth) parlament le omejeno zakonodajno pristojnost. Njegova vloga na področju urejanja industrijskih razmerij je omejena na preprečevanje in obvezno reševanje meddržavnih industrijskih sporov s spravo in arbitražo. V Avstraliji se je tako področje industrijskih odnosov tradicionalno urejalo tako na zvezni kot tudi na ravni posameznih zveznih držav. Čeprav je razlaga ustavnih določb o zakonodajnih pristojnosti zveze, ki jo je v zadnjem času sprejelo Visoko sodišče Avstralije, okrepila vlogo zveznega zakonodajalca pri regulaciji zaposlitvenih razmerij, pa se je zakonodajna regulacija na dveh vzporednih ravneh obdržala več kot sto let. V zadnjih desetletjih pa smo priča poskusom vzpostavitve enega samega nacionalnega sistema industrijskih odnosov. Pravno podlago, ki jo je l.2005 za svoj Zakon o spremembi Zakona o odnosih na delovnem mestu uporabila vladajoča koalicija Liberalne in Nacionalne stranke pod vodstvom premierja Howarda z namenom razširiti krog posameznikov, za katere bi veljala zvezna zakonodaja, predstavlja pristojnost zveznega parlamenta za zakonodajno urejanje ustavnih korporacij.Sprejeti zakon je zajel približno 85 odstotkov zaposlenih v Avstraliji.Širitev zveznega prava industrijskih odnosov s pomočjo zakonodajne pristojnosti, ki jo zvezni oblasti na področju korporacij dodeljuje člen 51(20) Ustave, je Visoko sodišče Avstralije podprlo kot veljavno izvajanje zakonodajnih pristojnosti Commonwealtha. Reforma trga dela je l. 2005 temeljito spremenila ravnotežje med zvezno in državno ureditvijo, glede tega pa se, v kolikor bo obveljala volja nove avstralske vlade pod vodstvom premierja Kevina Rudda, predvidevajo še nadaljnje spremembe.Kljub retoričnemu raztrganju Zakon o spremembi Zakona o odnosih na delovnem mestu pa je politika laburistične zvezne vlade jasna glede ohranitve določenih elementov reforme trga dela iz l.2005, vključno z namenom zaprositi zvezne države za sodelovanje s Commonwealthom, ki bo omogočilo uveljavitev nacionalnih delovno-pravnih zakonov za celoten zasebni sektor.
Ključne besede: federalizem, Avstralska ustava, zakonodajne pristojnosti, industrijski odnosi, obvezna sprava in arbitraža, Visoko sodišče Avstralije
Objavljeno: 22.03.2010; Ogledov: 1506; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (658,12 KB)

3.
NUJNI POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA KOT SREDSTVO ZA KREPITEV SODNEGA VARSTVA NA PODROČJIH OBMOČJA SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE
Barbara Markežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni mehanizem za zagotavljanje ucinkovite in enotne uporabe ter razlage zakonodaje Unije predstavlja sodelovanje, ki se med nacionalnimi sodišci držav clanic in Sodišcem Evropske unije vzpostavi v okviru postopka predhodnega odlocanja. Casovno obdobje, ki ga Sodišce v tem postopku potrebuje za izdajo predhodne odlocbe, je zlasti zaradi velikega števila udeležencev, ki lahko v postopku sodelujejo, in obveznosti povezanih s prevajanjem stališc, ki jih imajo možnost predložiti vse države clanice, relativno dolgo in zato velikokrat problematicno z vidika zagotavljanja ucinkovitega sodnega varstva. Poleg tega je bilo na podrocjih obmocja svobode, varnosti in pravice sodno varstvo po prej veljavni Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti še dodatno oslabljeno zaradi omejenih pristojnosti, ki so bile za Sodišce dolocene v zvezi s predhodnim odlocanjem o pravnih aktih institucij Unije, sprejetih na teh podrocjih. Tako so bili posamezniki ravno na teh podrocjih, ki so del obmocja svobode, varnosti in pravice, kjer so njihove pravice še posebej obcutljive, prikrajšani za bolj ucinkovito sodno varstvo. Slednje se je nekoliko izboljšalo z uvedbo hitrega postopka leta 2001. Z njegovo uporabo ima namrec Sodišce možnost, da v izjemno nujnih primerih predhodno odlocbo sprejme v krajšem roku kot tistem, ki ga potrebuje pri uporabi rednega postopka predhodnega odlocanja. Pospešitev odlocanja z uporabo hitrega postopka pa je rezultat absolutne prednosti, ki jo imajo vse stopnje predloga za sprejetje predhodne odlocbe po hitrem postopku glede na vse ostale predložene zadeve. Glede na to, da Sodišce z uporabo hitrega postopka zaradi njegove izjemne narave ni moglo in ne more zagotavljati ucinkovitega sodnega varstva v vseh primerih, je bil posebej za obmocje svobode, varnosti in pravice leta 2008 uveden še nujni postopek predhodnega odlocanja. Z uveljavitvijo tega postopka je Sodišce pridobilo možnost, da v bistveno skrajšanih rokih obravnava najobcutljivejša vprašanja s podrocij tega obmocja. Bistvene znacilnosti, ki nujni postopek odražajo in se od rednega postopka predhodnega odlocanja razlikujejo ter s tem zagotavljajo hitrejše odlocanje Sodišca, opredeljujejo zlasti obravnava predloga za sprejetje predhodne odlocbe v okviru senata petih sodnikov, vi posebej dolocenem za to, odvijanje pisnega dela postopka predvsem po elektronski poti, izjemno skrajšanje rokov ter omejeno število udeležencev, ki lahko sodelujejo v pisnem delu postopka. V praksi je okrepljeno sodno varstvo, ki je posledica uvedbe nujnega postopka predhodnega dolocanja, mogoce razbrati iz sodne prakse Sodišca, ki je bila izid uporabe tega postopka. Nenazadnje je bil v luci krepitve sodnega varstva tudi sprejem in uveljavitev Lizbonske pogodbe, s katero so bile odpravljene omejitve pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje o zadevah, ki se nanašajo na obmocje svobode, varnosti in pravice.
Ključne besede: Hitri postopek predhodnega odlocanja, Lizbonska pogodba, nujni postopek predhodnega odlocanja, obmocje svobode, varnosti in pravice, pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje, ucinkovito sodno varstvo.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2106; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (561,84 KB)

4.
SODIŠČE EU PO LIZBONSKI POGODBI
Tomaž Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam Sodišče EU ter spremembe, ki jih je le-to doživelo z Lizbonsko pogodbo. Čeprav Sodišče EU ni osrednja tema Lizbonske pogodbe, je z Lizbonsko pogodbo doživelo nekatere pomembne spremembe. V diplomskem delu analiziram te spremembe ter predstavljam Sodišče EU kot sodni organ Evropske unije. Ker je za analizo sprememb potrebno poznati Sodišče EU kot institucijo EU, v prvem delu diplomskega dela predstavljam Sodišče EU. Glavni poudarki so na sestavi in organizaciji Sodišča EU, pri kompetenčnem vidiku pa na pristojnostih in postopkih pred Sodiščem EU. Lizbonska pogodba je okrepila položaj Sodišča EU na vseh področjih njegovega delovanja. Z Lizbonsko pogodbo se nadaljuje federalizacija EU. Poenostavitev pogojev za denarno kaznovanje držav članic, splošna pristojnost predhodnega odločanja na področju svobode, varnosti in pravice ter ustanovitev odbora, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za položaj sodnika ali generalnega pravobranilca, so nekatere od sprememb, ki gredo v tej smeri. Nujen postopek predhodnega odločanja, ki je po novem urejen v Lizbonski pogodbi, je posledica večjih pristojnosti Sodišča EU na področju svobode, varnosti in pravice. Bolj kot na področju svobode, varnosti in pravice ostajajo omejene pristojnosti Sodišča EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Kljub omejenim pristojnostim Sodišča EU na tem področju, bodo spremembe znatno izboljšale pristojnosti Sodišča EU za presojo omejujočih ukrepov za posameznike. Spremembe na področju ničnostne tožbe so dobrodošle, čeprav morda ne dovolj konkretne. Tako bo predvsem od Sodišča EU odvisno, kako bo razširitev pristojnosti biti vlagatelj ničnostne tožbe delovala v praksi. S tem ko je Listina o temeljnih pravicah EU vključena v »ustavno materijo«, Sodišče EU lahko o njej odloča. Čeprav Lizbonska pogodba ne priznava pravice posameznikov, da neposredno pred Sodiščem EU uveljavljajo varstvo pravic iz Listine in ne velja v Združenem kraljestvu ter na Poljskem, v prihodnosti pa tudi na Češkem, kar pomeni le še večjo diferenciacijo EU, vendarle gre za pomemben korak naprej.
Ključne besede: Sodišče EU, Lizbonska pogodba, Sodišče, Splošno sodišče, Sodišče za uslužbence, organizacija Sodišča EU, sestava Sodišča EU, pristojnosti Sodišča EU, postopki pred Sodiščem EU.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (402,18 KB)

5.
6.
7.
PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V LUČI SLOVENSKE ZAKONODAJE
Marta Jug, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaposleni v zdravstveni negi se pri delu srečujejo z vedno bolj osveščenimi uporabniki zdravstvenih storitev, ki se sklicujejo na pravice, ki jih nudi obstoječa zakonodaja. Medicinske sestre želijo pri delu najprej ustreči pacientu, mu zagotoviti varnost in zadovoljiti njegove potrebe. Da pri tem marsikdaj presegajo svoje kompetence in pooblastila, se niti ne zavedajo ali pa to zavestno prezrejo. Vsekakor pa premalo poznajo zakonodajo in vse pravne pasti, ki jih dobro ozaveščeni uporabniki lahko uporabijo, kadar menijo, da so kršene njihove pravice. Zato smo v nalogi opredelili občutljiva področja zdravstvene nege, zlasti na področju delegiranih nalog, kjer obstaja velika možnost prekoračitve pooblastil in s tem povezanih posledic pravne odgovornosti medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS, s katerim smo izvedli statistično analizo podatkov. Vprašalnik smo razdelili v 5 bolnišnic. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno, na vprašanja so odgovarjali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki neposredno delajo v praksi. Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi v veliki meri zavedajo, da pri delu presegajo pooblastila. Velika večina (92 %) se je že srečala s primerom, ko so se zavedali, da so pri delu presegli pooblastila. Področja, kjer najpogosteje prihaja do preseganja pooblastil, so zdravstvena nega bolnika na kirurškem (53,7 %) in internističnem področju (36,3 %) ter področju zdravstvene nege otrok (10,0 %). Ugotovili smo tudi, da velika večina medicinskih sester (85,2 %) pozna vsaj kakšen primer kazenskega postopka proti medicinski sestri in da se jih 95,1% zaveda, da se v primeru zapletov ob prekoračitvi pooblastil ugotavlja tudi odgovornost medicinske sestre, vendar jih kljub temu zakonodajo s tega področja pozna le dobra polovica (52,8 %). Sklep: Medicinske sestre v želji čim prej in čim bolj pomagati pacientu, kljub zavedanju o odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo, pogosto presegajo svoja pooblastila, ob tem pa sorazmerno slabo poznajo zdravstveno zakonodajo, ki posega na področje zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, slovenska zakonodaja, pristojnosti zdravstvene nege, preseganje pooblastil
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2155; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
KOLEKTIVNA DELAVSKA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Irena Bezovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Kolektivna delavska predstavništva v slovenski pravni ureditvi igrajo pomembno vlogo na področju zastopanja interesov delavcev, predvsem z ustvarjanjem socialnega dialoga med njimi, predstavniki delodajalcev in tudi državo. Magistrska naloga vsebuje zgodovinski pregled razvoja kolektivnih delavskih predstavništev, vzrok za pojav potrebe po njih, pravne vire, ki so urejali in sedaj urejajo to področje ter vlogo kolektivnih delavskih predstavništev v slovenskem prostoru. Podrobneje je predstavljena pravna ureditev sindikatov in svetov delavcev, kot kolektivni obliki delavskih predstavništev v Republiki Sloveniji, njune temeljne značilnosti, podobnosti in razlike. Kritično podajam tudi vzporedno delovanje obeh vrst kolektivnih delavskih predstavništev in njuno vlogo v današnjem času, ob vpogledu v statistične podatke in ob primerjalno pravni ureditvi. Podrobneje sem predstavila danski model kolektivnih delavskih predstavništev, ki ga veliko teoretikov daje za vzgled drugim državam. V magistrski nalogi podajam tudi konkretni primer dobre prakse sodelovanja med kolektivnimi delavskimi predstavništvi ter delodajalcem, pri čemer gre za gospodarsko družbo, ki posluje v Republiki Sloveniji preko hčerinske družbe ter konkretne primere iz sodne prakse kolektivnih delovnih sporov pri posameznih obravnavanih institutih.
Ključne besede: sindikat, svet delavcev, dualni sistem, pristojnosti sindikata, pristojnosti sveta delavcev, kolektivna delavska predstavništva, socialni dialog
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 1476; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
VLOGA INŠPEKCIJE ZA DELO
Nino Galun, 2014, diplomsko delo

Opis: Na področju delovnega prava ima poseben pomen varstvo pravic delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delavec je varovan praktično na vseh pravnih področjih, posebno vlogo v sistemu varstva pravic delavca pa ima inšpekcija za delo. Ta opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov na področju delovnih razmerij, kot izvršilno nalogo državne uprave. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pomen inšpekcijskega nadzora v pravnem sistemu in njegov zgodovinski razvoj. Predstavitvi inšpekcijskega nadzora na splošno sledi predstavitev posebnosti na področju pristojnosti inšpekcije za delo. Ta organizacijsko deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zgodovinskemu pregledu in pregledu ureditve ter pristojnosti inšpekcije za delo v avstrijskem, nemškem in italijanskem pravnem redu sledi pregled pozitivnopravne ureditve v pravnem sistemu Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljeni potek inšpekcijskega postopka, ki ga opravlja inšpekcija za delo, ter pooblastila inšpektorjev. Poseben poudarek je na odgovoru na vprašanje, na čigav predlog se začne inšpekcijski postopek in kdo so stranke v njem. Inšpekcijski postopek se navadno konča z izdajo ureditvene upravne odločbe, s katero inšpektor odredi vzpostavitev zakonitega stanja. Zraven izdaje ureditvene upravne odločbe ima inšpektor v primeru kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje, še druge možnosti ukrepanja. Tako lahko izda prepovedno odločbo, odločbo v hitrem prekrškovnem postopku, poda ovadbo pristojnemu organu v primeru domnevne storitve kaznivega dejanja ali ukrepa na drug predviden način. Poseben pomen ima preventivno delo inšpekcije, s katerim ta preprečuje nastanek nezakonitega stanja in kršenja pravic. Na koncu so na kratko predstavljeni in med seboj primerjani še drugi postopki v okviru varstva pravic delavcev, to so sodno varstvo, kazenskopravno varstvo in varstvo v okviru prekrškovnega prava. Poseben poudarek je namenjen primerjavi med inšpekcijskim postopkom in ostalimi omenjenimi postopki.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpekcija za delo, varstvo pravic delavca, ureditvena odločba, odločba v hitrem prekrškovnem postopku, pristojnosti inšpekcije za delo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 919; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (866,95 KB)

10.
Napotitev v mirovne operacije brez nacionalnih omejitev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Irena Prašnički, 2014, diplomsko delo

Opis: Mirovne operacije razumemo kot vse oblike vojaških in nevojaških aktivnosti, ki potekajo v kontekstu političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev in ohranjanje mednarodnega miru. Delo predstavlja pojem, zgodovino, tipe mirovnih operacij, pogoje za sodelovanje v mirovnih operacijah, razmejitev med mirovnimi operacijami brez in z nacionalnimi omejitvami.
Ključne besede: mirovne operacije, misije, pristojnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 662; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici