1. Načelo lojalnega sodelovanja v Evropski uniji na področju državljanstvaPetra Weingerl, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek preučuje načelo lojalnega sodelovanja v Evropski uniji, zlasti na področju državljanstva. Najprej predstavi razvoj, pravno naravo in pomen načela lojalnega sodelovanja v EU. Temu sledi obravnava vprašanja, kakšna je vloga tega načela na področjih, ki so v izključni pristojnosti držav članic, s poudarkom na področju državljanstva. Izvedena analiza kaže, da je glede na posledice, ki jih ima podelitev državljanstva določene države članice za druge države članice, »vdor« prava Evropske unije na to področje skozi načelo lojalnega sodelovanja pravno utemeljeno zgolj, če se s tem zasleduje enega od ciljev Unije.
Ključne besede: načelo lojalnega sodelovanja, državljanstvo, državljanstvo Evropske unije, pristna povezava, načelo prenosa pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. USTAVNOPRAVNE DIMENZIJE REGULACIJE SODELOVALNEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI : doktorska disertacijaKatja Vizjak, 2025, doktorska disertacija Opis: Pospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih
regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva
ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne
entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene
platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in
neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire
institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih
poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU.
Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in
konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju
pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura
vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice
razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega
gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev
Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb
obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o
elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove
opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami
članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti
obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega
okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi
zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar
bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.
Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, sodelovalna platforma, enotni
digitalni trg, načelo subsidiarnosti, načela delitve pristojnosti, večstopenjsko vladanje, hibridna
narava, Uber, Airbnb
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,38 MB) |
3. Mnenje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o delu občinskih redarjev : magistrsko deloMartina Dežman, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava mnenje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru o delu občinskih redarjev, ki predstavljajo pomemben del lokalnega varnostnega sistema. V teoretičnem delu naloga zajema zgodovinski razvoj občinskega redarstva v Sloveniji, zakonsko ureditev, strukturo in pooblastila občinskih redarjev, njihovo strokovno usposabljanje ter nadzor nad njihovim delovanjem. V empiričnem delu pa je predstavljena raziskava, izvedena med študenti Fakultete za varnostne vede, s katero smo želeli ugotoviti njihovo stopnjo seznanjenosti z delom občinskih redarjev, podporo, ki jo izkazujejo njihovemu delovanju, ter stopnjo zadovoljstva s posameznimi vidiki njihovega dela.
Rezultati raziskave kažejo na zmerno raven podpore in zadovoljstva študentov z delom občinskih redarjev, hkrati pa tudi na nizko stopnjo seznanjenosti z njihovimi nalogami in pooblastili. Anketiranci so izrazili največje zadovoljstvo pri vidikih, kot so nepristranskost obravnave in pripravljenost redarjev za pomoč, medtem ko so bili najmanj zadovoljni z njihovo prisotnostjo na terenu in reševanjem problemov v lokalni skupnosti. Večina študentov ni naklonjena podelitvi dodatnih pooblastil, ki trenutno sodijo v izključno pristojnost policije, občinskim redarjem. Ugotovitve nakazujejo potrebo po večji prepoznavnosti občinskega redarstva, izboljšanem usposabljanju in tesnejšem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Ključne besede: občinsko redarstvo, lokalne skupnosti, pristojnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,83 MB) |
4. Pristojnosti državnih služb v primeru medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Damiš, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali lahko z določenimi preventivnimi dejavnostmi v osnovni in srednji šoli preprečimo medvrstniško nasilje. Cilj je tudi ugotoviti, ali bi z večjo pristojnostjo določenih državnih organov v primeru medvrstniškega nasilja le-to začelo upadati. Diplomsko delo se osredotoča na pooblastila vsakega državnega organa, pri čemer so izpostavljene tudi morebitne pomanjkljivosti pooblastil v primeru medvrstniškega nasilja. Poseben poudarek je namenjen tudi neodzivnosti določenih državnih organov ob zaznavi medvrstniškega nasilja, saj posledično medvrstniško nasilje narašča. Pozornost je namenjena tudi raziskavi dejavnikov, ki prispevajo k nastanku medvrstniškega nasilja, ter kako socialni, psihološki in okolijski dejavniki vplivajo na dinamiko medvrstniških odnosov v šolskem okolju. Opisane so različne oblike medvrstniškega nasilja, kot so verbalno, fizično, socialno in elektronsko nasilje, ter kako se lahko le-te razlikujejo glede na vpletenost državnih organov. Poseben poudarek je namenjen tudi posledicam, ki lahko nastanejo, če državni organi ne odreagirajo učinkovito na medvrstniško nasilje, kakšen je vpliv na žrtve, njihove družine, pa tudi na širšo šolsko skupnost. V diplomsko delo je vključenih več intervjujev s strokovnjaki s področja medvrstniškega nasilja: delavka centra za socialno delo, sodnica Okrožnega sodišča Maribor, policist-vodja policijskega okoliša, učiteljica razrednega pouka. Zbrani odgovori so analizirani in predstavljeni v grafični obliki, pri čemer so podani komentarji na odgovore.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, državne službe, pristojnosti, center za socialno delo, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Izobraževanje, veščine in pristojnosti reševalcev v sistemu nujne medicinske pomočiUrban Pristovnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Vloga reševalcev pri zagotavljanju zdravstvenih storitev se je z napredkom zdravstvenega sistema v zadnjih letih začela spreminjati. S tem ko reševalci že na terenu prepoznavajo določena akutna stanja in začenjajo nekatere postopke zdravljenja tudi brez zdravnika, se je povečala odgovornost reševalcev pri oskrbi pacientov. Namen zaključnega dela je bil raziskati izobraževanje, veščine in pristojnosti paramedikov v tujini ter percepcijo potreb reševalcev po dodatnem izobraževanju v slovenskem prostoru.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo tehnike anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 174 reševalcev in reševalk. Analizo podatkov smo izvedli s programom IBM SPSS 28.0 in metodo deskriptivne statistike.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da s trenutno formalno izobrazbo v Sloveniji dobijo reševalci premalo znanja in pristojnosti za delo v sistemu nujne medicinske pomoči v predbolnišničnem okolju. Izpostavljajo potrebo po dodatnem izobraževanju ter si želijo novih pristojnosti s predpogojem ustreznega izobraževanja in urjenja veščin.
Razprava in zaključek: Kljub primerljivemu izobraževalnemu sistemu Slovenije s tujino imajo reševalci manj pristojnosti. Odprto vprašanje ostaja, ali so intervencije brez prisotnosti zdravnika kakovostne in varne, rezultati izidov za pacienta pa primerljivi.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, izobraževanje, pristojnosti, veščine
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. |
7. Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko deloMarina Hustić, 2023, magistrsko delo Opis: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 108
Celotno besedilo (538,84 KB) |
8. Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform2022 Opis: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Ključne besede: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidikiAljaž Kralj, 2020, magistrsko delo Opis: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 1613; Prenosov: 363
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Odločba Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 23/2011 - Pristojnost v zvezi z odločanjem o dopustnosti koncentracije : komisija EU ali nacionalni konkurenčni organUroš Hrastovec, 2014, strokovni članek Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, združevanje, koncentracija, pristojnosti, sodišča, sodne odločbe, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1596; Prenosov: 56
Celotno besedilo (333,50 KB) |
