Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, združevanje, koncentracija, pristojnosti, sodišča, sodne odločbe, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 437; Prenosov: 27
Celotno besedilo (333,50 KB)

Opis: Mladoletniki so kot vitalni del naše družbe neločljivo povezani tudi s kazenskim pravom. Že od nekdaj so ljudje verjeli, da mladoletni storilci kaznivih dejanj ne morejo biti obravnavani enako kakor polnoletni storilci. Skozi zgodovinski razvoj se je njihova kazenskopravna obravnava bolj ali manj enačila s polnoletnimi osebami, a je na koncu 20. stoletja vpliv preostalih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, le pomembno vplival, da se je ta veja kazenskega prava dokončno odcepila in zaživela svoje življenje. Še posebej velik vpliv na to je imel razvoj otroške psihologije, kjer je predmet preučevanja mladoletnikova osebnost. Posebne obravnave mladoletnih storilcev ne terjajo le razlogi moralnosti in pravičnosti, ampak tudi razlog posebnih fizioloških in psiholoških značilnosti mladoletnikov. V pričujočem magistrskem delu sem preučila slovensko in ameriško pozitivno kazenskopravno ureditev mladoletniškega kazenskega prava in ju medsebojno primerjala. Tako sem izluščila pomanjkljivosti in prednosti vsakega izmed pravnih sistemov in bralca opozorila na razlike in razhajanja med njima. Osredotočila sem se na tri sklope mladoletniškega kazenskega prava, ki sem jih skozi celotno delo smiselno in logično predstavila bralcu. In sicer sem v prvem poglavju bralca teoretično uvedla v predmet raziskave predmetnega magistrskega dela, predstavila sem mu uporabljene metode raziskovanja ter zastavljene cilje in hipoteze. V drugem poglavju sem obravnavala sam pojem mladoletniškega kazenskega prava, kjer sem bralcu med drugim predstavila temeljne značilnosti in karakteristike, da lahko razume koncept mladoletniškega kazenskega prava, njegov namen in normativno ureditev v pravnem sistemu. Nato sem bralca popeljala še skozi zgodovinski razvoj mladoletniškega kazenskega prava na kontinentu in v anglosaksonskem pravnem redu in mu predstavila modele kazenskega mladoletniškega prava, ki so se izoblikovali. Bralcu sem konkretneje predstavila razvoj mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji. V tretjem poglavju, ki nosi naslov Kazenska odgovornost, sem bralca sprva seznanila s samim pojmom kazenske odgovornosti na sploh in sem ga šele nato uvedla v pojem kazenske odgovornosti v luči mladoletniškega prestopništva, saj pojma ne nosita popolnoma enake vsebine. V tem poglavju sem se osredotočila na pomen starostnih mej in določitev le-teh. Najprej sem bralca spoznala s slovensko pravno ureditvijo, nato še z bolj strogo in kaznovalno usmerjeno ameriško pravno ureditvijo in specifikami, ki jih poznajo. Naslednje poglavje nosi naslov Kazenski postopek, kjer se bralec podrobneje seznani s posebnostim kazenskega postopka proti mladoletnim storilcem napram rednemu kazenskemu postopku in fazami le-tega. Predstavljene so možnosti za neformalen kazenski pregon, ki ga pozna slovenska kazenska zakonodaja. Primerjalno-pravno je prikazan še ameriški pravni sistem, njegove posebnosti in faze kazenskega postopka proti mladoletnikom. Magistrsko delo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem bralcu predstavila nekatere sodne odločbe Vrhovnega sodišča ZDA, ki so korenito vplivale na mladoletniško kazensko pravo in varovanje mladoletnikov kot družbene skupine, ki ni popolnoma zrela in ima določene pomanjkljivosti na področjih razmišljanja, presojanja in nadzora svojih impulzov.
Ključne besede: mladoletniško kazensko pravo, mladoletniško prestopništvo, mladoletni storilec, kazenska odgovornost mladoletnika, statusni delikti, transfer pristojnosti, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 788; Prenosov: 163
Celotno besedilo (775,70 KB)

Opis: Upravni sistem na lokalni ravni se sooča z raznimi problemi. Nepovezanost sistema upravnih enot in razpršenost občin vodi do prevelikih stroškov. Poleg finančnih težav se izpostavlja tudi neučinkovitost opravljanja nalog. Spremembe so tako postale nujne. Skupne občinske uprave so se pokazale kot dobra rešitev. Poleg dviga stroškovne učinkovitosti se lahko poudari večja kakovost opravljanja nalog. Medobčinsko sodelovanje se bo razvijalo še naprej in obeta se preraščanje skupnih občinskih uprav v interesne zveze občin. Pričakuje se, da bodo interesne zveze na medobčinski ravni združile opravljanje državnih in občinskih nalog. To prinaša ukinitev dvotirnega upravnega sistema, ki v Sloveniji velja že več kot dvajset let. Poslej se bodo določene državne in občinske pristojnosti opravljale skupno. Spremembe se obetajo tudi na področju državne uprave. Upravne enote se bodo prenovile in uvedli se bodo upravni okraji. V okrajih se bodo združile storitve različnih organov(centra za socialno delo, geodetske uprave). Oblikovali se bodo upravni centri in nekatere naloge bo možno opraviti le še na sedežu okraja. Na področju lokalne samouprave se med drugim obeta vzpostavljanje mehanizmov za bodoče združevanje občin. Kot alternativa združevanju se pojavlja medobčinsko sodelovanje. V diplomskem delu sem predstavil problematiko lokalne uprave, način reševanja teh problemov in posledico. Posledica združevanja in skupnega opravljanja nalog je centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni.
Ključne besede: Upravni sistem na lokalni ravni, medobčinsko sodelovanje, interesne zveze občin, državne pristojnosti, občinske pristojnosti, ukinitev dvotirnega upravnega sistema, upravni okraji, združevanje občin, centralizacija.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V podjetju Elea iC d.o.o. smo zaznali problem neupoštevanja nivojev organiziranosti in posledično neustreznega pretoka informacij med posameznimi nosilci delovnih nalog. To nam je bilo izhodišče za pripravo diplomske naloge in iskanje možnosti za izboljšan pretok informacij v podjetju. Skozi raziskavo v proučevanem podjetju smo zasledovali zastavljeni cilj učinkovitosti organizacijske strukture z vidika pretoka informacij med zaposlenimi. Ugotovili smo, da obstoječa organizacijska struktura vpliva na učinkovitost pretoka informacij v podjetju, čeprav smo bili pred pričetkom raziskave drugačnega mnenja. Izkazalo se je, da sodelovanje med zaposlenimi znotraj delovnih skupin poteka usklajeno, le deloma pa med zaposlenimi različnih delovnih skupin. Raziskovanje nam je dalo tudi odgovor glede vpliva obstoječega pretoka informacij v podjetju. Dobili smo odgovor, da neučinkovit pretok informacij med delovnimi skupinami negativno vpliva na učinkovito izvajanje delovnih nalog, neučinkovit pretok informacij znotraj delovnih skupin pa tega vpliva nima. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaposleni v podjetju poznajo pristojnosti in odgovornosti delovnega mesta ter da poznajo svoje delovne naloge in vedo kako jih bodo opravili. V diplomski nalogi smo na podlagi preučene literature, rezultatov ankete ter dolgoletnega dela v podjetju, predlagali spremenjen model organizacijske strukture. Želeli smo namreč opozoriti na probleme oziroma pomanjkljivosti organizacije, saj le-ti vplivajo na učinkovitost in s tem na uspešnost poslovanja, njihovo zavedanje pa zagotavlja podjetju konkurenčno prednost, zato smo v zaključnem delu diplomske naloge podali svoje predloge za izboljšanje organiziranosti v podjetju Elea iC ter obenem zapisali še predloge za izboljšanje, ki so jih predlagali zaposleni.
Ključne besede: organizacija, organizacijska struktura, pretok informacij, pristojnosti in odgovornosti, organizacijski model.
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1066; Prenosov: 27
Celotno besedilo (576,90 KB)

Opis: Na področju delovnega prava ima poseben pomen varstvo pravic delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delavec je varovan praktično na vseh pravnih področjih, posebno vlogo v sistemu varstva pravic delavca pa ima inšpekcija za delo. Ta opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov na področju delovnih razmerij, kot izvršilno nalogo državne uprave. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pomen inšpekcijskega nadzora v pravnem sistemu in njegov zgodovinski razvoj. Predstavitvi inšpekcijskega nadzora na splošno sledi predstavitev posebnosti na področju pristojnosti inšpekcije za delo. Ta organizacijsko deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zgodovinskemu pregledu in pregledu ureditve ter pristojnosti inšpekcije za delo v avstrijskem, nemškem in italijanskem pravnem redu sledi pregled pozitivnopravne ureditve v pravnem sistemu Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljeni potek inšpekcijskega postopka, ki ga opravlja inšpekcija za delo, ter pooblastila inšpektorjev. Poseben poudarek je na odgovoru na vprašanje, na čigav predlog se začne inšpekcijski postopek in kdo so stranke v njem. Inšpekcijski postopek se navadno konča z izdajo ureditvene upravne odločbe, s katero inšpektor odredi vzpostavitev zakonitega stanja. Zraven izdaje ureditvene upravne odločbe ima inšpektor v primeru kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje, še druge možnosti ukrepanja. Tako lahko izda prepovedno odločbo, odločbo v hitrem prekrškovnem postopku, poda ovadbo pristojnemu organu v primeru domnevne storitve kaznivega dejanja ali ukrepa na drug predviden način. Poseben pomen ima preventivno delo inšpekcije, s katerim ta preprečuje nastanek nezakonitega stanja in kršenja pravic. Na koncu so na kratko predstavljeni in med seboj primerjani še drugi postopki v okviru varstva pravic delavcev, to so sodno varstvo, kazenskopravno varstvo in varstvo v okviru prekrškovnega prava. Poseben poudarek je namenjen primerjavi med inšpekcijskim postopkom in ostalimi omenjenimi postopki.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpekcija za delo, varstvo pravic delavca, ureditvena odločba, odločba v hitrem prekrškovnem postopku, pristojnosti inšpekcije za delo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1360; Prenosov: 401
Celotno besedilo (866,95 KB)