| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava
Aljaž Kralj, 2020, magistrsko delo

Opis: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 506; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
3.
4.
Kazenska odgovornost in kazenski postopek proti mladoletnim storilcem - primerjalno z ZDA
Jerneja Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladoletniki so kot vitalni del naše družbe neločljivo povezani tudi s kazenskim pravom. Že od nekdaj so ljudje verjeli, da mladoletni storilci kaznivih dejanj ne morejo biti obravnavani enako kakor polnoletni storilci. Skozi zgodovinski razvoj se je njihova kazenskopravna obravnava bolj ali manj enačila s polnoletnimi osebami, a je na koncu 20. stoletja vpliv preostalih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, le pomembno vplival, da se je ta veja kazenskega prava dokončno odcepila in zaživela svoje življenje. Še posebej velik vpliv na to je imel razvoj otroške psihologije, kjer je predmet preučevanja mladoletnikova osebnost. Posebne obravnave mladoletnih storilcev ne terjajo le razlogi moralnosti in pravičnosti, ampak tudi razlog posebnih fizioloških in psiholoških značilnosti mladoletnikov. V pričujočem magistrskem delu sem preučila slovensko in ameriško pozitivno kazenskopravno ureditev mladoletniškega kazenskega prava in ju medsebojno primerjala. Tako sem izluščila pomanjkljivosti in prednosti vsakega izmed pravnih sistemov in bralca opozorila na razlike in razhajanja med njima. Osredotočila sem se na tri sklope mladoletniškega kazenskega prava, ki sem jih skozi celotno delo smiselno in logično predstavila bralcu. In sicer sem v prvem poglavju bralca teoretično uvedla v predmet raziskave predmetnega magistrskega dela, predstavila sem mu uporabljene metode raziskovanja ter zastavljene cilje in hipoteze. V drugem poglavju sem obravnavala sam pojem mladoletniškega kazenskega prava, kjer sem bralcu med drugim predstavila temeljne značilnosti in karakteristike, da lahko razume koncept mladoletniškega kazenskega prava, njegov namen in normativno ureditev v pravnem sistemu. Nato sem bralca popeljala še skozi zgodovinski razvoj mladoletniškega kazenskega prava na kontinentu in v anglosaksonskem pravnem redu in mu predstavila modele kazenskega mladoletniškega prava, ki so se izoblikovali. Bralcu sem konkretneje predstavila razvoj mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji. V tretjem poglavju, ki nosi naslov Kazenska odgovornost, sem bralca sprva seznanila s samim pojmom kazenske odgovornosti na sploh in sem ga šele nato uvedla v pojem kazenske odgovornosti v luči mladoletniškega prestopništva, saj pojma ne nosita popolnoma enake vsebine. V tem poglavju sem se osredotočila na pomen starostnih mej in določitev le-teh. Najprej sem bralca spoznala s slovensko pravno ureditvijo, nato še z bolj strogo in kaznovalno usmerjeno ameriško pravno ureditvijo in specifikami, ki jih poznajo. Naslednje poglavje nosi naslov Kazenski postopek, kjer se bralec podrobneje seznani s posebnostim kazenskega postopka proti mladoletnim storilcem napram rednemu kazenskemu postopku in fazami le-tega. Predstavljene so možnosti za neformalen kazenski pregon, ki ga pozna slovenska kazenska zakonodaja. Primerjalno-pravno je prikazan še ameriški pravni sistem, njegove posebnosti in faze kazenskega postopka proti mladoletnikom. Magistrsko delo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem bralcu predstavila nekatere sodne odločbe Vrhovnega sodišča ZDA, ki so korenito vplivale na mladoletniško kazensko pravo in varovanje mladoletnikov kot družbene skupine, ki ni popolnoma zrela in ima določene pomanjkljivosti na področjih razmišljanja, presojanja in nadzora svojih impulzov.
Ključne besede: mladoletniško kazensko pravo, mladoletniško prestopništvo, mladoletni storilec, kazenska odgovornost mladoletnika, statusni delikti, transfer pristojnosti, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 938; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (775,70 KB)

5.
Ugotavljanje premoženja nezakonitega izvora kot del preiskovanja nekaterih oblik gospodarske kriminalitete
Damjan Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: Življenje ljudi v varnem okolju je neprecenljiva družbena vrednota in temeljna človekova pravica. Vse države sveta se srečujejo s kriminaliteto, kjer si kriminalne združbe ustvarjajo velik zaslužek, pridobljen na nelegalen način, kar pa lahko delno onemogočimo predvsem tako, da se jim odvzame protipravna premoženjska korist, ki je pridobljena s kaznivimi dejanji. Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je pomembno sodelovanje med državnimi organi in institucijami, predvsem takrat, ko gre za kompleksnejša in zahtevnejša preiskovalna področja, kot so terorizem, organizirani kriminal, gospodarski kriminal, korupcija in pranje denarja. Sodelovanje mora temeljiti na pravočasnem obveščanju in neposredni izmenjavi podatkov. Slovenska zakonodaja določa, da ne sme nihče obdržati koristi, ki jo je pridobil protipravno, to je takrat, ko je storilec kaznivega dejanja sebi ali nekomu drugemu pridobil premoženjsko korist. Tako se premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, v kazenskem postopku odvzame. Policija tako daje velik poudarek izvajanju finančnih preiskav, katerih namen je iskanje, sledenje, identifikacija in zavarovanje ter cilj odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji ali zaradi njega.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, premoženje nezakonitega izvora, odvzem premoženja, preiskovanje, preiskovalni organi, pristojnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1060; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (586,86 KB)

6.
Centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni
Denis Hardi, 2016, diplomsko delo

Opis: Upravni sistem na lokalni ravni se sooča z raznimi problemi. Nepovezanost sistema upravnih enot in razpršenost občin vodi do prevelikih stroškov. Poleg finančnih težav se izpostavlja tudi neučinkovitost opravljanja nalog. Spremembe so tako postale nujne. Skupne občinske uprave so se pokazale kot dobra rešitev. Poleg dviga stroškovne učinkovitosti se lahko poudari večja kakovost opravljanja nalog. Medobčinsko sodelovanje se bo razvijalo še naprej in obeta se preraščanje skupnih občinskih uprav v interesne zveze občin. Pričakuje se, da bodo interesne zveze na medobčinski ravni združile opravljanje državnih in občinskih nalog. To prinaša ukinitev dvotirnega upravnega sistema, ki v Sloveniji velja že več kot dvajset let. Poslej se bodo določene državne in občinske pristojnosti opravljale skupno. Spremembe se obetajo tudi na področju državne uprave. Upravne enote se bodo prenovile in uvedli se bodo upravni okraji. V okrajih se bodo združile storitve različnih organov(centra za socialno delo, geodetske uprave). Oblikovali se bodo upravni centri in nekatere naloge bo možno opraviti le še na sedežu okraja. Na področju lokalne samouprave se med drugim obeta vzpostavljanje mehanizmov za bodoče združevanje občin. Kot alternativa združevanju se pojavlja medobčinsko sodelovanje. V diplomskem delu sem predstavil problematiko lokalne uprave, način reševanja teh problemov in posledico. Posledica združevanja in skupnega opravljanja nalog je centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni.
Ključne besede: Upravni sistem na lokalni ravni, medobčinsko sodelovanje, interesne zveze občin, državne pristojnosti, občinske pristojnosti, ukinitev dvotirnega upravnega sistema, upravni okraji, združevanje občin, centralizacija.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 863; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
INTEGRIRANA FINANČNA PREISKAVA IN ZASEG PROTIPRAVNE PREMOŽENJSKE KORISTI
Martin Rupnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kazenskopravna finančna preiskava, ki jo določata Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku, je temeljno orodje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Je izrednega pomena za odvzem protipravne premoženjske koristi storilcem kaznivih dejanj ali osebam, na katere je bilo premoženje preneseno. V prvem delu diplomske naloge je podrobno predstavljena pravna podlaga kazenskopravne finančne preiskave, podano pa je tudi jasno razlikovanje od drugih dveh oblik finančnih preiskav, ki jih poznamo v Republiki Sloveniji. Pri izvajanju kazenskopravne finančne preiskave je bistvenega pomena tesno sodelovanje organov z različnimi pristojnostmi, ki vodijo določene zbirke podatkov, z izvajalci finančne preiskave, najpogosteje policijo in državnim tožilstvom. V osrednjem delu diplomske naloge je finančna preiskava analizirana tudi s praktičnega (izkustvenega) vidika. Sodelovanje in razmerja med vsemi sodelujočimi organi v postopku zavarovanja protipravne premoženjske koristi je potrebno stalno krepiti in v bodoče bolj sistemsko urediti. Najbolj pereče težave pri dejanskem izvajanju finančnih preiskav so opisane v zadnjem delu diplomske naloge. Navedene težave onemogočajo bolj učinkovito izvajanje finančnih preiskav ter zavarovanja protipravno pridobljenega premoženja. Za izboljšavo ureditve predmetnega področja so predlagani ukrepi spremembe zakonodaje predvsem glede časovnega trajanja začasnega zavarovanja, razpolaganja in upravljanja z zavarovanim premoženjem ter zagotovitev potrebnih dostopov do podatkov v predkazenskem postopku.
Ključne besede: finančna preiskava, protipravna premoženjska korist, zavarovanje protipravne premoženjske koristi, pristojnosti in sodelovanje organov.
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (464,23 KB)

8.
ORGANIZACIJSKI MODEL V PROJEKTIVNEM PODJETJU ELEA IC D.O.O.
Saša Žagar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V podjetju Elea iC d.o.o. smo zaznali problem neupoštevanja nivojev organiziranosti in posledično neustreznega pretoka informacij med posameznimi nosilci delovnih nalog. To nam je bilo izhodišče za pripravo diplomske naloge in iskanje možnosti za izboljšan pretok informacij v podjetju. Skozi raziskavo v proučevanem podjetju smo zasledovali zastavljeni cilj učinkovitosti organizacijske strukture z vidika pretoka informacij med zaposlenimi. Ugotovili smo, da obstoječa organizacijska struktura vpliva na učinkovitost pretoka informacij v podjetju, čeprav smo bili pred pričetkom raziskave drugačnega mnenja. Izkazalo se je, da sodelovanje med zaposlenimi znotraj delovnih skupin poteka usklajeno, le deloma pa med zaposlenimi različnih delovnih skupin. Raziskovanje nam je dalo tudi odgovor glede vpliva obstoječega pretoka informacij v podjetju. Dobili smo odgovor, da neučinkovit pretok informacij med delovnimi skupinami negativno vpliva na učinkovito izvajanje delovnih nalog, neučinkovit pretok informacij znotraj delovnih skupin pa tega vpliva nima. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaposleni v podjetju poznajo pristojnosti in odgovornosti delovnega mesta ter da poznajo svoje delovne naloge in vedo kako jih bodo opravili. V diplomski nalogi smo na podlagi preučene literature, rezultatov ankete ter dolgoletnega dela v podjetju, predlagali spremenjen model organizacijske strukture. Želeli smo namreč opozoriti na probleme oziroma pomanjkljivosti organizacije, saj le-ti vplivajo na učinkovitost in s tem na uspešnost poslovanja, njihovo zavedanje pa zagotavlja podjetju konkurenčno prednost, zato smo v zaključnem delu diplomske naloge podali svoje predloge za izboljšanje organiziranosti v podjetju Elea iC ter obenem zapisali še predloge za izboljšanje, ki so jih predlagali zaposleni.
Ključne besede: organizacija, organizacijska struktura, pretok informacij, pristojnosti in odgovornosti, organizacijski model.
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1162; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (576,90 KB)

9.
Vloga in zloraba Centralne obveščevalne agencije v primeru napada na Irak leta 2003
Ana Grubar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen ustanovitve CIE je bil predvsem zagotoviti, da v prihodnosti ne bo prišlo do velikih katastrof, kot je bil na primer japonski napad na Pearl Harbor leta 1941. Vendar je delo obveščevalnih služb v nekaterih primerih tudi neuspešno, bodisi zaradi dejstva, ker je nemogoče vedno popolnoma predvideti situacijo, ali pa zaradi politike, ki mnogokrat prezre ocene obveščevalnih služb, če niso v skladu z njenimi prepričanji ali interesi. Za enega najbolj znanih obveščevalnih neuspehov velja teroristični napad na Svetovni trgovinski center leta 2001, ki je dve leti kasneje posledično pripeljal do ponovnega vprašanja o zakonitosti dela ameriške obveščevalne službe CIE. Govorimo o ameriški invaziji na Irak leta 2003 s strani administracije G. Busha mlajšega, ki je prezrla oziroma celo namerno priredila ocene CIE glede iraškega posedovanja OMU. Omenjena orožja so bila, poleg teroristične grožnje, ki naj bi jo po besedah Bele hiše predstavljal Sadam Husein, uradno glavni vzrok za napad na Irak. Po koncu prve zalivske vojne se je v Iraku začelo razoroževanje in s tem posledični nadzori inšpektorjev s strani ZN, ki so preverjali tudi prisotnost OMU. Kljub dejstvu da je ameriški nacionalni sekretar Colin Powell pred VS ZN novembra 2002 predstavil dokaze o prisotnosti OMU v Iraku, se postavi vprašanje, ali so bili ti dokazi resnični in zakonito pridobljeni. Odgovor je seveda negativen, celo Kongres ZDA je sčasoma izjavil, da je Busheva administracija pretiravala glede terorističnih groženj s strani Huseina ter se oprla na nezanesljive obveščevalne izsledke (Senate Select Committee on Intelligence, 2014). Kljub odločitvi VS ZN, da ne podpre Bele hiše pri invazije leta 2003, je Bush ustanovil Koalicijo voljnih, s pomočjo katere je vdrl v Irak. Številni analitiki, organizacije in mediji si delo obveščevalne skupnosti ter pritiske s strani političnega vrha, v omenjenem primeru, razlagajo po svoje. Določeni zagovarjajo zakonitost in suverenost takratnega dela obveščevalnih služb, spet drugi so mnenja, da je politika diktirala delo le-tem. Direktor CIE, George Tenet, je zapisal, da je CIA Beli hiši predala nezanesljive podatke, ki so v veliki meri temeljile na domnevah o iraškem orožju. Bela hiša pa je te ocene priredila in jih kot takšne lažno predstavila VS ZN ter širši javnosti. Takšno ravnanje ameriškega političnega vrha kaže na manipulativno in samovoljno delo politike, hkrati pa omadežuje obveščevalno skupnost in njeno delo v javnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, pristojnosti, naloge, CIA, Združene države Amerike, ZDA, Irak, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 913; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (903,16 KB)

10.
VLOGA INŠPEKCIJE ZA DELO
Nino Galun, 2014, diplomsko delo

Opis: Na področju delovnega prava ima poseben pomen varstvo pravic delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delavec je varovan praktično na vseh pravnih področjih, posebno vlogo v sistemu varstva pravic delavca pa ima inšpekcija za delo. Ta opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov na področju delovnih razmerij, kot izvršilno nalogo državne uprave. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pomen inšpekcijskega nadzora v pravnem sistemu in njegov zgodovinski razvoj. Predstavitvi inšpekcijskega nadzora na splošno sledi predstavitev posebnosti na področju pristojnosti inšpekcije za delo. Ta organizacijsko deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zgodovinskemu pregledu in pregledu ureditve ter pristojnosti inšpekcije za delo v avstrijskem, nemškem in italijanskem pravnem redu sledi pregled pozitivnopravne ureditve v pravnem sistemu Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljeni potek inšpekcijskega postopka, ki ga opravlja inšpekcija za delo, ter pooblastila inšpektorjev. Poseben poudarek je na odgovoru na vprašanje, na čigav predlog se začne inšpekcijski postopek in kdo so stranke v njem. Inšpekcijski postopek se navadno konča z izdajo ureditvene upravne odločbe, s katero inšpektor odredi vzpostavitev zakonitega stanja. Zraven izdaje ureditvene upravne odločbe ima inšpektor v primeru kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje, še druge možnosti ukrepanja. Tako lahko izda prepovedno odločbo, odločbo v hitrem prekrškovnem postopku, poda ovadbo pristojnemu organu v primeru domnevne storitve kaznivega dejanja ali ukrepa na drug predviden način. Poseben pomen ima preventivno delo inšpekcije, s katerim ta preprečuje nastanek nezakonitega stanja in kršenja pravic. Na koncu so na kratko predstavljeni in med seboj primerjani še drugi postopki v okviru varstva pravic delavcev, to so sodno varstvo, kazenskopravno varstvo in varstvo v okviru prekrškovnega prava. Poseben poudarek je namenjen primerjavi med inšpekcijskim postopkom in ostalimi omenjenimi postopki.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpekcija za delo, varstvo pravic delavca, ureditvena odločba, odločba v hitrem prekrškovnem postopku, pristojnosti inšpekcije za delo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1492; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (866,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici