1. Pristojnosti državnih služb v primeru medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGregor Damiš, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali lahko z določenimi preventivnimi dejavnostmi v osnovni in srednji šoli preprečimo medvrstniško nasilje. Cilj je tudi ugotoviti, ali bi z večjo pristojnostjo določenih državnih organov v primeru medvrstniškega nasilja le-to začelo upadati. Diplomsko delo se osredotoča na pooblastila vsakega državnega organa, pri čemer so izpostavljene tudi morebitne pomanjkljivosti pooblastil v primeru medvrstniškega nasilja. Poseben poudarek je namenjen tudi neodzivnosti določenih državnih organov ob zaznavi medvrstniškega nasilja, saj posledično medvrstniško nasilje narašča. Pozornost je namenjena tudi raziskavi dejavnikov, ki prispevajo k nastanku medvrstniškega nasilja, ter kako socialni, psihološki in okolijski dejavniki vplivajo na dinamiko medvrstniških odnosov v šolskem okolju. Opisane so različne oblike medvrstniškega nasilja, kot so verbalno, fizično, socialno in elektronsko nasilje, ter kako se lahko le-te razlikujejo glede na vpletenost državnih organov. Poseben poudarek je namenjen tudi posledicam, ki lahko nastanejo, če državni organi ne odreagirajo učinkovito na medvrstniško nasilje, kakšen je vpliv na žrtve, njihove družine, pa tudi na širšo šolsko skupnost. V diplomsko delo je vključenih več intervjujev s strokovnjaki s področja medvrstniškega nasilja: delavka centra za socialno delo, sodnica Okrožnega sodišča Maribor, policist-vodja policijskega okoliša, učiteljica razrednega pouka. Zbrani odgovori so analizirani in predstavljeni v grafični obliki, pri čemer so podani komentarji na odgovore.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, državne službe, pristojnosti, center za socialno delo, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Izobraževanje, veščine in pristojnosti reševalcev v sistemu nujne medicinske pomočiUrban Pristovnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Vloga reševalcev pri zagotavljanju zdravstvenih storitev se je z napredkom zdravstvenega sistema v zadnjih letih začela spreminjati. S tem ko reševalci že na terenu prepoznavajo določena akutna stanja in začenjajo nekatere postopke zdravljenja tudi brez zdravnika, se je povečala odgovornost reševalcev pri oskrbi pacientov. Namen zaključnega dela je bil raziskati izobraževanje, veščine in pristojnosti paramedikov v tujini ter percepcijo potreb reševalcev po dodatnem izobraževanju v slovenskem prostoru.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo tehnike anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 174 reševalcev in reševalk. Analizo podatkov smo izvedli s programom IBM SPSS 28.0 in metodo deskriptivne statistike.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da s trenutno formalno izobrazbo v Sloveniji dobijo reševalci premalo znanja in pristojnosti za delo v sistemu nujne medicinske pomoči v predbolnišničnem okolju. Izpostavljajo potrebo po dodatnem izobraževanju ter si želijo novih pristojnosti s predpogojem ustreznega izobraževanja in urjenja veščin.
Razprava in zaključek: Kljub primerljivemu izobraževalnemu sistemu Slovenije s tujino imajo reševalci manj pristojnosti. Odprto vprašanje ostaja, ali so intervencije brez prisotnosti zdravnika kakovostne in varne, rezultati izidov za pacienta pa primerljivi.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, izobraževanje, pristojnosti, veščine
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. |
4. Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko deloMarina Hustić, 2023, magistrsko delo Opis: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 94
Celotno besedilo (538,84 KB) |
5. Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform2022 Opis: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Ključne besede: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 110
Celotno besedilo (4,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidikiAljaž Kralj, 2020, magistrsko delo Opis: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 1613; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Odločba Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 23/2011 - Pristojnost v zvezi z odločanjem o dopustnosti koncentracije : komisija EU ali nacionalni konkurenčni organUroš Hrastovec, 2014, strokovni članek Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, združevanje, koncentracija, pristojnosti, sodišča, sodne odločbe, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1596; Prenosov: 56
Celotno besedilo (333,50 KB) |
8. Komentar odločbe Sodišča v zadevi Lindt – Smernice za presojo slabe vere kot razloga za prenehanje znamke - na poti k enotnejši razlagi ali neVesna Težak, 2012, drugi znanstveni članki Ključne besede: Sodišče Evropskih skupnosti, pristojnosti, sodne odločbe, blagovne znamke, registracija, zaščita, pravno varstvo, pravna ureditev, kršenje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 1083; Prenosov: 84
Celotno besedilo (187,67 KB) |
9. Kazenska odgovornost in kazenski postopek proti mladoletnim storilcem - primerjalno z ZDAJerneja Čučnik, 2017, magistrsko delo Opis: Mladoletniki so kot vitalni del naše družbe neločljivo povezani tudi s kazenskim pravom. Že od nekdaj so ljudje verjeli, da mladoletni storilci kaznivih dejanj ne morejo biti obravnavani enako kakor polnoletni storilci. Skozi zgodovinski razvoj se je njihova kazenskopravna obravnava bolj ali manj enačila s polnoletnimi osebami, a je na koncu 20. stoletja vpliv preostalih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, le pomembno vplival, da se je ta veja kazenskega prava dokončno odcepila in zaživela svoje življenje. Še posebej velik vpliv na to je imel razvoj otroške psihologije, kjer je predmet preučevanja mladoletnikova osebnost. Posebne obravnave mladoletnih storilcev ne terjajo le razlogi moralnosti in pravičnosti, ampak tudi razlog posebnih fizioloških in psiholoških značilnosti mladoletnikov.
V pričujočem magistrskem delu sem preučila slovensko in ameriško pozitivno kazenskopravno ureditev mladoletniškega kazenskega prava in ju medsebojno primerjala. Tako sem izluščila pomanjkljivosti in prednosti vsakega izmed pravnih sistemov in bralca opozorila na razlike in razhajanja med njima. Osredotočila sem se na tri sklope mladoletniškega kazenskega prava, ki sem jih skozi celotno delo smiselno in logično predstavila bralcu.
In sicer sem v prvem poglavju bralca teoretično uvedla v predmet raziskave predmetnega magistrskega dela, predstavila sem mu uporabljene metode raziskovanja ter zastavljene cilje in hipoteze.
V drugem poglavju sem obravnavala sam pojem mladoletniškega kazenskega prava, kjer sem bralcu med drugim predstavila temeljne značilnosti in karakteristike, da lahko razume koncept mladoletniškega kazenskega prava, njegov namen in normativno ureditev v pravnem sistemu. Nato sem bralca popeljala še skozi zgodovinski razvoj mladoletniškega kazenskega prava na kontinentu in v anglosaksonskem pravnem redu in mu predstavila modele kazenskega mladoletniškega prava, ki so se izoblikovali. Bralcu sem konkretneje predstavila razvoj mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji.
V tretjem poglavju, ki nosi naslov Kazenska odgovornost, sem bralca sprva seznanila s samim pojmom kazenske odgovornosti na sploh in sem ga šele nato uvedla v pojem kazenske odgovornosti v luči mladoletniškega prestopništva, saj pojma ne nosita popolnoma enake vsebine. V tem poglavju sem se osredotočila na pomen starostnih mej in določitev le-teh. Najprej sem bralca spoznala s slovensko pravno ureditvijo, nato še z bolj strogo in kaznovalno usmerjeno ameriško pravno ureditvijo in specifikami, ki jih poznajo.
Naslednje poglavje nosi naslov Kazenski postopek, kjer se bralec podrobneje seznani s posebnostim kazenskega postopka proti mladoletnim storilcem napram rednemu kazenskemu postopku in fazami le-tega. Predstavljene so možnosti za neformalen kazenski pregon, ki ga pozna slovenska kazenska zakonodaja. Primerjalno-pravno je prikazan še ameriški pravni sistem, njegove posebnosti in faze kazenskega postopka proti mladoletnikom.
Magistrsko delo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem bralcu predstavila nekatere sodne odločbe Vrhovnega sodišča ZDA, ki so korenito vplivale na mladoletniško kazensko pravo in varovanje mladoletnikov kot družbene skupine, ki ni popolnoma zrela in ima določene pomanjkljivosti na področjih razmišljanja, presojanja in nadzora svojih impulzov.
Ključne besede: mladoletniško kazensko pravo, mladoletniško prestopništvo, mladoletni storilec, kazenska odgovornost mladoletnika, statusni delikti, transfer pristojnosti, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1909; Prenosov: 304
Celotno besedilo (775,70 KB) |
10. Ugotavljanje premoženja nezakonitega izvora kot del preiskovanja nekaterih oblik gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDamjan Gomboc, 2016, diplomsko delo Opis: Življenje ljudi v varnem okolju je neprecenljiva družbena vrednota in temeljna človekova pravica. Vse države sveta se srečujejo s kriminaliteto, kjer si kriminalne združbe ustvarjajo velik zaslužek, pridobljen na nelegalen način, kar pa lahko delno onemogočimo predvsem tako, da se jim odvzame protipravna premoženjska korist, ki je pridobljena s kaznivimi dejanji.
Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je pomembno sodelovanje med državnimi organi in institucijami, predvsem takrat, ko gre za kompleksnejša in zahtevnejša preiskovalna področja, kot so terorizem, organizirani kriminal, gospodarski kriminal, korupcija in pranje denarja. Sodelovanje mora temeljiti na pravočasnem obveščanju in neposredni izmenjavi podatkov.
Slovenska zakonodaja določa, da ne sme nihče obdržati koristi, ki jo je pridobil protipravno, to je takrat, ko je storilec kaznivega dejanja sebi ali nekomu drugemu pridobil premoženjsko korist. Tako se premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, v kazenskem postopku odvzame.
Policija tako daje velik poudarek izvajanju finančnih preiskav, katerih namen je iskanje, sledenje, identifikacija in zavarovanje ter cilj odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji ali zaradi njega.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, premoženje nezakonitega izvora, odvzem premoženja, preiskovanje, preiskovalni organi, pristojnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1779; Prenosov: 155
Celotno besedilo (586,86 KB) |
