| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

2.
PRISTOJNOST IN POSTOPEK ZA ODLOČANJE O DRUŽINSKIH ZADEVAH NA HRVAŠKEM
Ksenija Geč, 2016, diplomsko delo

Opis: Redko katero področja prava je tako osebno in toliko napolnjeno s čustvi, kot so to zadeve v zvezi z družino. Družinsko pravo obsega širok spekter predpisov, s katerimi država posega v posameznikovo zasebnost, v njegova družinska in druga razmerja. Družinsko pravo ureja družinska razmerja, sem pa spada položaj otrok, položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, zunajzakonskih otrok ter tudi dolžnost vzgoje in skrbi za otroka. Spori iz družinskih razmerij so praviloma za vse zelo travmatični in psihično obremenjujoči, zato, če je le možno, si je potrebno prizadevati spore rešiti sporazumno. Kadar pa se družinski spori ne dajo rešiti sporazumno, je potrebno, da se rešijo pred pristojnimi organi, pod točno določenimi postopki, ki so predpisani in urejeni za reševanje teh vrst sporov. Vsaka država, kakor tudi Hrvaška, pa ima svoje predpise in zakone, ki urejajo družinska razmerja in postopke, po katerih se spori iz teh razmerij rešujejo.
Ključne besede: družinska razmerja, otrok, zakonec, pristojni organi, postopek, vzgoja otroka, družinski spori
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 668; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
POSEBNOSTI PRI OBDAVČITVI GRADBENE DEJAVNOSTI S POUDARKOM NA OBRNJENI DAVČNI STOPNJI V OKVIRU DDV
Žan Sekirnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: DDV je eden izmed najbolj proučevanih davkov na svetu. Njegov vpliv na poslovanje davčnih zavezancev proučujejo mnogi strokovnjaki. Davke velik del ljudi obravnava kot nujno zlo, ki jih je potrebno plačevati. Odnos do davkov je v večini primerov negativen, ker je razširjeno prepričanje, da denar od davkov porabi država za lastne potrebe. To sicer drži, vendar državo predstavljajo državljani in denar od davkov se posredno ali neposredno porabi za njihove potrebe. Z davki država pridobi denar za lastno delovanje, za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture (ceste, javna razsvetljava, komunalna infrastruktura,…) in za različne storitve, ki so jih deležni vsi državljani (zdravstvo, šolstvo, policija,…). Z davki pobran denar ni izgubljen, temveč se vrača državljanom v drugačni obliki. Državljani so dolžni plačevati davke, sicer sledijo kazenske sankcije. V zvezi z davki in njihovim plačevanjem obstajajo določene pravice in dolžnosti zavezancev. Višina davkov je zakonsko določena. Zakoni se lahko spreminjajo, s tem pa tudi obdavčenje. Vendar pa ni mogoče spreminjati davkov za nazaj. Davčna politika je ena izmed najbolj neusklajenih politik držav članic EU. Vse države članice vodijo svojo davčno politiko, kar pomeni, da velja popolna suverenost države pri sprejemanju odločitev na tem področju. Cilj EU je harmonizacija davčnega sistema, s katero želi doseči davčno enakost zato, da bodo imeli vsi gospodarski subjekti iste konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Doseganje tega cilja pa je dolgotrajno in zapleteno, saj se morajo vse države članice soglasno strinjati pri odločanju o davčnih zadevah. Z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti so prejemniki storitev davčno tveganih dejavnosti postali obvezniki za obračun DDV. Eden od rizičnih sektorjev so gradbene storitve, ko na primer slovensko gradbeno podjetje, ki je identificirano za namene DDV v Sloveniji in ima torej slovensko ID številko, opravi gradbeno storitev za drugega slovenskega davčnega zavezanca za DDV. V tem primeru bo veljal mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Po ureditvi, ki je veljala do 1.1.2010 je moral slovenski gradbenik sam obračunati DDV na računu in ta DDV tudi plačati s svojim obračunom DDV v državni proračun, vsakič ko je zaračunal gradbeno storitev slovenskemu zavezancu za DDV. Po 1. januarju 2010 pa gradbenik, zavezanec za DDV, za storitve, ki jih je v Sloveniji opravil drugemu zavezancu za DDV, na računu, ki ga izda, sicer navede tudi znesek DDV, hkrati pa še zakonsko določbo, da gre za storitev po 76. a členu. Tako prejemnika storitve opozori, da mora on obračunati DDV in ga nakazati v proračun. To je torej mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki velja od 1. januarju 2010. Namen nove tako imenovane lokalne obrnjene davčne obveznosti je zmanjšati proračunski primanjkljaj iz davčnih utaj, katerih največji odstotek naj bi se pojavljal predvsem na področjih storitvenih dejavnosti, posebej gradbenih storitev in dobav odpadkov. Z uvedbo "lokalne" obrnjene davčne obveznosti naj bi bilo davčnih utaj manj, saj bodo prejemniki, denimo gradbenih storitev, opravljenih po novem zakonu, prejemali račune brez DDV, ki ga bodo sami obračunali in hkrati uveljavljali pravico do njegovega odbitka. Tako bo davčni učinek nevtralen in ne negativen, kot se je pogosto dogajalo doslej. Negativni učinek mehanizma obrnjene davčne obveznosti je, da lahko vpliva na likvidnost za dobavitelja in državo. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti lahko predstavlja oviro za prosto gibanje manjših podjetij.
Ključne besede: Primerjave davčnih prihodkov Slovenije z davčnimi prihodki članic EU kažejo, da je Slovenija tudi na prihodkovni strani javnih financ povsem »evropska«; delež skupnih davčnih prihodkov je približno tolikšen kot v ostalih članicah EU. Po deležu posrednih davkov Slovenija nekoliko prehiteva, kar ne govori v prid povečanju DDV ali trošarin, po deležu neposrednih davkov pa močno zaostaja za povprečjem EU. Čeprav se na področju Slovenije še vedno močno krši zakon, pristojni organi žal ni
Objavljeno: 16.12.2011; Ogledov: 3628; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (421,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici