Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč. Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana. Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov. Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju. Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi. Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu. Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije. Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih. Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča. Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja. Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu. Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Ključne besede: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 54
Celotno besedilo (3,90 MB)

Opis: Zagotavljanje varnosti edinega slovenskega tovornega pristanišča Luka Koper d.d., ki mu je zaradi geostrateške lege omogočeno uspešno povezovanje mednarodnega pomorskega prometa z mednarodnim železniškim in tovornim prometom in je zaradi tega eden najpomembnejših gospodarskih subjektov v regiji in državi, je zelo zahtevna in kompleksna naloga. S pomembnostjo tako velikih gospodarskih subjektov se pokaže tudi druga plat medalje, in sicer grožnje in tveganja, s pojavom katerih bi bila lahko ogrožena nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj gospodarskega subjekta, kot tudi problemi pri uspešnem zagotavljanju varnosti, saj je v ta proces vključenih več različnih subjektov z različnimi zakonskimi pooblastili. Za izvajanje glavne storitvene dejavnosti pristanišča kot povezave med morjem in kopnim, torej pretovora blaga med ladijskimi in kopenskimi transportnimi sredstvi, so potrebni posebni varnostni pristopi, saj mora biti poleg kopenskega dela zagotovljena tudi varnost morskega dela, imenovanega pristaniški akvatorij. Zaradi tega dejstva pristanišče ni podvrženo samo klasičnim in sodobnim, temveč tudi pomorskim grožnjam in tveganjem, za katera je v prvi vrsti pristojna varnostna služba Luke Koper d.d., ki ji s skromnim naborom zakonitih ukrepov za zdaj še uspeva obvladovanje in zoperstavljanje le-tem. Pri zagotavljanju varnosti ji je v veliko pomoč sodobna tehnologija, ki pa je po drugi plati zaradi izredno hitrega razvoja izpostavljena novim, sodobnim tveganjem in s tem novim izzivom, s katerimi je ali bo morala biti soočena. Ravno zaradi sodobnih groženj bo potrebno veliko dela v smeri posodabljanja zakonskih predpisov za ureditev, opredelitev in podajanje smernic za zagotavljanje varnosti pristanišča, saj v trenutni zakonodaji ni ustreznih pravnih podlag za sektor zasebnega varovanja pri uporabi sodobnih tehnologij za zagotavljanje varnosti pristanišča. Z anonimno anketo, ki je bila izvedena med pripadniki subjektov, udeleženih pri zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, je bilo ugotovljeno, da se relativno izkušen kader zaveda sodobnih groženj in tveganj ter da mu je pri delu v veliko pomoč sodobna tehnologija v tem smislu, da brez njene uporabe varnost ne bi mogla biti ustrezno zagotovljena; potrjene so bile ugotovitve teoretičnega dela, s čimer je bila potrjena hipoteza 1, da bi uvedba sodobne tehnologije pomembno prispevala k izboljšanju učinkovitega varovanja koprskega pristanišča, in ovržena hipoteza 2, saj sektor zasebnega varovanja s strani države nima zagotovljenih ustreznih pravnih podlag za uporabo sodobne tehnologije pri varovanju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, varnost pristanišča, sodobne tehnologije, pristaniški akvatorij, pomorski terorizem
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,30 MB)

Ključne besede: logistika, transport, pristanišča, Luka Koper, poslovanje podjetja, uspešnost poslovanja, prestrukturiranje, modeli, predlogi, management
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1253; Prenosov: 205
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, faktorska analiza, linearna regresija, makroekonomski kazalniki, pretovor kontejnerjev, severnojadranska pristanišča
Objavljeno v DKUM: 17.11.2014; Ogledov: 2538; Prenosov: 310
Celotno besedilo (6,67 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali organizacijski model zagotavljanja varnosti Luke Koper, d.d. Zanimalo nas je, kako za varnostno zaščito edinega slovenskega mednarodnega tovornega pristanišča skrbijo različni subjekti varnosti ter kateri predpisi urejajo to področje. Predstavili smo bistvene značilnosti varnostnih subjektov, njihove pristojnosti in pooblastila. Osredotočili smo se na pravno ureditev, organiziranost in delovanje varnostnih subjektov pri zagotavljanju varnostne zaščite koprskega pristanišča. Ugotovili smo, da je Služba za splošno varovanje in varovanje morja Luke Koper d.d. (v nadaljevanju služba varovanja) pri zagotavljanju varnostne zaščite koprskega pristanišča zelo učinkovita. Zaposleni službe varovanja se namreč redno izobražujejo zato, da bi razširili svoje znanje na področju varovanja. Z rednim sestajanjem v varnostnem sosvetu, kjer so prisotni tudi drugi državni organi, pa pridobijo informacije pomembne za preprečitev nastanka večjih nevarnih pojavov. Predstavili smo mednarodne in nacionalne predpise, ki urejajo varnost pristanišč in ugotovili, da niso usklajene. Izpostavili smo problem slabega sodelovanja med službo varovanja in policijo. Služba za splošno varovanje in varovanje morja namreč sodeluje z različnimi subjekti varnosti. Subjekte ločimo v strokovnih službah Luke Koper, d.d., ki imajo določene pristojnosti in pooblastila na področju varnosti, ter v državnih organih. V diplomski nalogi smo torej poudarili problem delovanja policije v koprskem pristanišču, saj je ta predvsem retroaktiven. Glede na pomen, velikost ter dinamiko pristanišča smo mnenja, da bi morali sodelovanje med službo varovanja in policijo okrepiti.
Ključne besede: pristanišča, varnost, varovana območja, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2013; Ogledov: 2689; Prenosov: 370
Celotno besedilo (287,17 KB)