SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu
Andreja Verk Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujem regresne zahtevke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca, zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu. Gre za odškodninsko odgovornost delodajalca na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Obvezno zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji enotno, kar pomeni, da se z njim zagotavljajo pravice ob nastanku poškodbe in bolezni izven dela kot tudi ob nastanku poškodbe ali poklicne bolezni. Zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti. Zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Zavarovane osebe imajo ob nastopu zdravstvenega primera pravice do dajatev v naravi in denarju, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci. Vseh nezgod pri delu delodajalci ne morejo preprečiti, vendar lahko višjo raven varnosti in zdravja pri delu dosežejo z odpravljanjem in zmanjševanjem tveganj, ki so jim delavci med svojim delom izpostavljeni. Glavna naloga delodajalca je, da zagotovi, kolikor je izvedljivo, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi pod njihovim nadzorom varni in brez nevarnosti za zdravje in poškodbe. Nespoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in tudi drugih predpisov, sprejetih za varnost ljudi, pomeni poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost delodajalca. Opustitev varnosti in zdravja pri delu povzroča povečane izdatke, ki se kažejo tudi v zdravstveni blagajni. Tako je delodajalec na področju zdravstvenega zavarovanja odškodninsko odgovoren Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi in v kolikor je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Jedro proučevanja se nanaša na pravno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napram delodajalcu. Posebno pozornost v magistrskem delu namenjam tudi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja in varnosti in zdravja pri delu ter samemu oblikovanju regresnega zahtevka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer z vidika določitve višine škode in presoje delodajalčevih kršitev. Proučujem tudi primere regresnih zahtevkov in sodno prasko s predmetnega področja. V povezavi z odgovornostjo delodajalca proučujem tudi možnost izključitve odškodninske odgovornosti delodajalca v primeru male malomarnosti, in sicer z vidika kritja stroškov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev komercialnih zavarovalnic na podlagi zavarovanja delodajalčeve odgovornosti. Na podlagi zaključkov v magistrskem delu podajam ugotovitve povezane z izključitvijo odškodninske odgovornosti za malo malomarnost delodajalca in predlog, da se z zakonom določi, da so v zavarovanje odgovornosti vključeni tudi regresni in odškodninski zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kakor je to določeno že na drugih področjih (na primer na področju prometa).
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu, nezgoda pri delu, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, povrnitev škode, regresni zahtevek, zavarovanje odgovornost delodajalca, diferencirana prispevna stopnja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 374; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

4.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici