| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
JAVNOFINANČNE OBVEZNOSTI POSLOVODNIH OSEB
Nuša Grubelnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba kot umetna pravna tvorba nima bioloških lastnosti, ki so potrebne za oblikovanje in izjavljanje pravnoposlovne volje. Zato to funkcijo opravi določen organ v družbi, ki ga družba pooblasti. Poslovodna oseba je oseba, ki je po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščena, da vodi posle družbe. Obveznosti poslovodne osebe pa nastanejo z vpisom v register in prenehajo z njegovim izbrisom. S samim vpisom v register pa še ne nastane obveznost obračuna in plačevanja prispevkov, ampak šele s prijavo v zavarovanje. V zavarovanje se poslovodno osebo prijavi glede na pravno podlago za opravljanje funkcije. Torej, glede na to ali poslovodna oseba opravlja delo na podlagi sklenjenega delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o poslovodenju se vključitev v socialno zavarovanje določa na podlagi šifer podlage za zavarovanje. Prispevki, ki jih plačujejo poslovodne osebe določajo zakoni: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ-M), Zakon za zavarovanje za starševsko varstvo (ZSDP-1) in Zakon za zavarovanje za primer brezposelnosti (ZUTD). Prispevki se plačujejo od zavarovalne osnove. Vse poslovodne osebe morajo svoje mesečne obračune oddajati na predpisanih obrazcih do 15. v mesecu. Ti obrazci pa se razlikujejo glede na podlago za prijavo v zavarovanje (REK-1, OPSVL). V skladu z 40. in 116.členom ZPIZ-2 pa je lahko tudi upokojenec poslovodna oseba in prejema delno pokojnino, vendar le če opravlja delo poslovodne osebe največ za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
Ključne besede: poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju, prispevki za socialno varstvo, zavarovalne podlage, davek od dohodka, obračun prispevkov
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 1023; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

3.
ANALIZA VIŠINE DAJATEV OD RAZLIČNIH OBLIK PLAČILA ZA DELO
Darja Pogačar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih, ko naša življenja zaznamuje gospodarska kriza, se je povečala pomembnost plačila za delo z delavčevega stališča in višina porabljenih sredstev za plačilo delavca z delodajalčevega stališča. Delodajalec mora gledati na ekonomsko upravičenost zaposlitve novih delavcev. Pri tem so stroški podjetja zelo pomembni. Pri tem je potrebno upoštevati tudi delavčevo stališče. Delavcem so z zakonom zagotovljene minimalne pravice na področju opravljanja dela in plačila za delo. Različne oblike dela pomenijo različne oblike plačil za opravljeno delo. Razlog za razlike v višini izplačila delavcu je v različnih prispevkih in davkih.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, delovno razmerje, delavec, delodajalec, prispevki za socialno varstvo, dohodnina
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 872; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (704,05 KB)

4.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE MED SLOVENIJO IN IRSKO
Jasna Kocjan, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo spoznali, da se dohodninski sistem v obeh državah ne razlikuje prav veliko. Bistvene razlike se pojavljajo pri dohodninskih razredih in davčnih olajšavah, ki so bolj ugodne na Irskem. V Sloveniji obstajajo štirje dohodninski razred, v primerjavi z Irsko kjer sta samo dva. Dohodninski razred se določi na podlagi višine dohodka, na Irskem se upošteva še zakonski stan zavezanca. Če primerjamo obdavčitev plač v obeh državah, ugotovimo, da so plače bolj obdavčene v Sloveniji. V obeh državah delavec od svoje bruto plače plačuje akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Na Irskem obstaja še dodaten davek t.i. Universal Social Charge (Univerzalna socialna dajatev). Prispevki za socialno varnost tako za delavce kot za delodajalce, se občutno večji v Sloveniji. Z vidika delodajalca to pomeni da so delavci v Sloveniji dražji. Za delavca visoki prispevki in visoka davčna stopnja pomenita, manj razpoložljivega dohodka, kar vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: dohodnina, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne olajšave, prispevki za socialno varstvo, plača, bonitete
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 1182; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (343,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici