SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE PLAČ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM GLEDE NA ZAKON O DOHODNINI
Tatjana Talevski, 2010, diplomsko delo

Opis: Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Plača je najpomembnejša vrsta dohodka iz delovnega razmerja, od katere se plačujejo razne dajatve v državni proračun, za zagotovitev financiranja skupnih potreb države in prebivalstva. V Sloveniji so plače obdavčene z dohodnino in prispevki za socialno varnost, katere so zavezani plačevati delojemalci in delodajalci. Na Hrvaškem so plače obdavčene z dohodnino, davkom na dohodnino, posebnim davkom iz plač in s prispevki za socialno varnost, katere sta prav tako zavezana plačevati delojemalci in delodajalci. V okviru dohodnine vplivajo na obdavčitev plač še dohodninska lestvica in olajšave, ki se med državama razlikujeta tako po številu razredov in mejnih stopnjah kot po vrstah olajšav in njihovemu uveljavljanju. Za priznanje olajšav delojemalcu je na Hrvaškem pomembna davčna kartica. Med pomembnejše dohodke iz delovnega razmerja spadajo v obeh državah še regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnosten pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, ki se nad določenim zneskom obdavčijo kot plače, ter bonitete. Na njihovo obdavčitve vplivajo različne pravne podlage, ki jih moramo pri tem upoštevati. S pomočjo primerjalne analize obdavčitve plač smo ugotovili, da so v letu 2010 čiste plače po obdavčitvi na Hrvaškem nižje v primerjavi s slovenskimi. Prav tako so bili pri izplačilu plač bolj obdavčeni hrvaški delodajalci.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, drugi dohodki iz delovnega razmerja, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, davek na dohodnino, posebni davek iz plač, davčna kartica.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3971; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

2.
SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIH
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Ključne besede: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2058; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (386,10 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA IZPLAČIL ZAPOSLENCEM Z DAVČNEGA VIDIKA V IZBRANIH TRANZICIJSKIH DRŽAVAH
Karmen Fric, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Plače so eden izmed najbolj obdavčenih dohodkov, saj mora vsak, ki prejme plačo od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V zadnjem času se je veliko evropskih držav odločilo za reformo davčnega sistema. Predvsem so to države, katerih gospodarstva so imela velike težave. Spremembe v teh državah gredo predvsem v smeri zmanjševanja davčnega bremena posameznikov kot tudi podjetij. V Evropski uniji ni natančno določenih pravil, kako naj bo obdavčeno delo, tako je torej postopek in višina obdavčitve načeloma odvisna le od posameznih nacionalnih zakonodaj. Na splošno velja, da so plače delojemalcev v državah članicah Evropske Unije obdavčene z davkom na dohodek fizičnih oseb. Sistemi dohodnine, ki so uveljavljeni po državah članicah Evropske unije, se medsebojno razlikujejo predvsem v davčnih olajšavah, davčnih stopnjah in davčni osnovi. Pomemben vpliv na višino obdavčitve plač imajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost plačujejo v vseh obravnavanih državah (Estonija, Madžarska in Slovaška) tako delojemalci kot delodajalci. V magistrski nalogi smo analizirali obdavčitev plač v izbranih tranzicijskih državah, ki so že članice Evropske Unije in sicer v Estoniji, Madžarski in Slovaški. S pomočjo analize obdavčitve plač v obravnavanih državah smo ugotovili, da so bile v letu 2009 relativno najbolj obdavčene plače slovenskih delojemalcev, ki prejemajo plačo višjo od povprečne. Prav tako so bili pri izplačilu višjih plač najbolj obdavčeni slovenski delodajalci. Estonija, Madžarska in Slovaška so sprejele program znižanja davka na dohodek fizičnih oseb v okviru davčne reforme, saj ima estonski, madžarski in slovaški davčni sistem veliko pomanjkljivosti. Kakor Slovenija tako tudi izbrane tranzicijske države izvajajo korenito in kompleksno davčno reformo. Nekateri ukrepi davčne reforme so že bili izvedeni, nekateri ukrepi pa bodo izvedeni v naslednjih letih. Spreminjanje slovenskega davčnega sistema gre v smeri zniževanja davčnih stopenj, predvsem zaradi nižje obremenjenosti davčnih zavezancev in pravičnejšega sistema. Tudi povečevanje konkurenčnosti, enostavnosti in nižji stroški dela so trendi spreminjanja davčnega sistema. V tej smeri pa iščejo svoje rešitve na davčnem področju tudi ostale tranzicijske države.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, strošek dela, efektivna davčna stopnja, davčna reforma
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2185; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (724,64 KB)

4.
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DELODAJALCA
Tjaša Zupan, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna nedisciplina na področju prispevkov za socialno varnost je v Sloveniji prisotna že vrsto let, država pa se pri ureditvi te problematike zdi nemočna. Da je dejansko stanje na področju plačila prispevkov za socialno varnost slabo, se ve, vendar pa to še ne pomeni tudi teoretično slabo zasnovanega sistema. Največji problem pri vzpostavitvi finančne discipline namreč predstavlja izvajanje sistema v praksi, kar se kaže predvsem v pomanjkanju nadzora pristojnih institucij in nekorektnem delovanju tako delodajalca kot državnih organov. V diplomskem delu je analiziran sistem socialne varnosti s poudarkom na odgovornosti delodajalca. Predstavljene so sankcije, ki doletijo delodajalca, ki zavestno krši predpise s področja socialne varnosti, hkrati pa je predstavljena tudi vloga države, ki mora, če želi izpolnjevati svoje ustavne obveznosti, oblikovati ustrezno socialno politiko in vzpostaviti učinkovit sistema socialne varnosti. Čeprav problem neplačevanja prispevkov zajema celotno področje sistema socialne varnosti, pa so v tem diplomskem delu zajeti le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj neplačilo le-teh povzroča posledice z dolgoročnim učinkom, pa tudi zaposleni so v primeru neplačila te vrste prispevkov najbolj oškodovani. Z enakim problemom neplačevanja prispevkov se srečujejo tudi ostale evropske države. Tako je v zadnjem delu predstavljena ureditev sistema socialne varnosti na Švedskem, Madžarskem in v Bolgariji.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, socialna zavarovanja, obveznost, delodajalec, odgovornost, matična evidenca, pokojninsko zavarovanje, kazenske sankcije
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2250; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

5.
ANALIZA OBDAVČITVE REZIDENTOV REPUBLIKE SLOVENIJE GLEDE NA VIR DOHODKA
Alenka Kretič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodke fizičnih oseb. Najpomembnejši vir dohodnine so dohodki iz zaposlitve rezidentov RS, ki praviloma že med letom plačujejo akontacijo dohodnine kot odbitek davka pri plači. Na začetku vsakega leta (praviloma v mesecu marcu) se naredi obračun dohodnine za preteklo leto. Obračun nam pokaže, kolikšen znesek dohodnine je od vseh svojih dohodkov zavezan rezident RS plačati ter koliko je med letom že plačal. V primeru, da je med letom plačana akontacija dohodnine višja od zneska odmerjene dohodnine, je zavezanec upravičen do vračila presežka, v nasprotnem primeru mora razliko doplačati. Zavezanci za dohodnino so od leta 2005 dalje vsi rezidenti RS, ki dosegajo po Zakonu o dohodnini z dohodnino obdavčljive dohodke. Z dohodnino se obdavčijo vsi dohodki rezidentov RS, ne glede na to, kje je dohodek dosežen. Do leta 2005 rezidenti, ki svoje dohodke dosegajo v tujini, v RS dohodnine niso plačevali. Z novo zakonodajo iz leta 2009 ZDavP-2 in ZDoh-2 zavezancem, ki svoje dohodke dosegajo v Avstriji, poleg splošne olajšave in vseh ostalih (v primeru, da zavezanec zadostuje zahtevanim pogojem) priznavata dodatno znižanje davčne osnove za izračun letne dohodnine iz naslova posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, ki za leto 2010 znaša 7.112,00 EUR. Zavezanci so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so upravičeni tudi do odbitka v tujini plačanega davka. Znesek priznanega odbitka tujega davka se izračuna po odstotku, ki je enak deležu tujih dohodkov v vseh doseženih dohodkih oz. največ do višine odmerjene dohodnine. Odstotek priznanega odbitka se računa od odmerjene dohodnine. Zavezanci se obdavčijo po enaki dohodninski lestvici. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, da ob predpostavki, da zavezanec v vseh treh primerih dosega enake bruto dohodke, se mu od plače plačuje enak znesek prispevkov za socialno varnost in uveljavlja enak znesek plačane dohodnine, obdavčitev temelji na neenakosti in nepravičnosti. Zavezanca se v različnih primerih vira dohodka različno obdavči – njegova obveznost za plačevanje dohodnine se razlikuje glede na vir dohodka. Takšna zakonodaja in obdavčitev je v nasprotju z načelom enakosti in pravičnosti, saj ob predpostavki, da zavezanec dosega iste bruto dohodke, v vseh treh primerih plača različno visok znesek dohodnine in je njegova obveznost do države z vidika dohodnine različna.
Ključne besede: dohodnina, rezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, olajšava za čezmejne delovne migrante, odbitek tujega davka, svetovni dohodek, mednarodni sporazum, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2487; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (263,78 KB)

6.
OBDAVČITEV DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI
Nina Trunkl, 2012, diplomsko delo

Opis: Detektivska dejavnost je v Republiki Sloveniji razmeroma mlado področje, saj je bil prvi zakon o detektivski dejavnosti sprejet šele leta 1994. Detektivska dejavnost je zbiranje, obdelava, posredovanje podatkov oziroma informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja detektiv, ki ima za to delo izdano licenco in izpolnjuje pogoje, skladne z zakonom. Detektivsko dejavnost je mogoče opravljati kot katera koli pravnoorganizacijska oblika. Z ustrezno izbiro oblike pa si lahko podjetnik zmanjša stroške davčne obveznosti in tudi prispevkov za socialno varnost ter s tem doseže večji neto dobiček, kar je cilj vsakega podjetnika in gospodarskega subjekta. Do spoznanja, da je pri nižjih pričakovanih dobičkih ugodneje poslovati kot samostojni podjetnik ter pri višjih pričakovanih dobičkih kot družba z omejeno odgovornostjo, smo prišli s primerjalnim davčnim obračunom.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektiv, obdavčitev, davčna osnova, davčna stopnja, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 19.11.2012; Ogledov: 1015; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (468,34 KB)

7.
Obdavčitev dela v Sloveniji primerjalno z nekaterimi drugimi evropskimi državami
Špela Podobnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o obdavčitvi dela kot eni izmed šestih, v davčnopravni zakonodaji, določenih kategorij obdavčljivih dohodkov. Hkrati predstavlja dohodek od dela fizičnih oseb pomemben vir državnega proračuna. Dohodek fizičnih oseb s stausom rezidenta je obdavčen po načelu svetovnega dohodka, po katerem je obdavčen vsak dohodek posameznika ne glede na lokacijo njegove pridobitve. Obravnavana obdavčitev dela je skladno z zakonskimi določbami razdeljena na dohodek iz zaposlitve in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, izmed katerih so v diplomskem delu posebej obravnavane podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo po napotnici in začasno ali občasno delo upokojencev. Z razliko od pogodbe o zaposlitvi kot delovnopravne pogodbe, so slednje predmet civilnopravne ureditve. Pri vseh navednih je obravnavana obdavčitev dohodka tako s strani delodajalca kot tudi delojemalca, predstavljene so davčne olajšave in obvezni prispevki. Poleg slovenske ureditve so predstavljene tudi obdavčitve dela v drugih izbranih državah, tj. v Italiji, Avstriji in Franciji ter medsebojna primerjava vseh obravnavanih sistemov.
Ključne besede: delo, zaposlitev, obdavčljiv dohodek, dohodnina, davčna stopnja, oljašave, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 11.05.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (305,35 KB)

8.
Samostojni podjetnik in delo po upokojitvi
Žiga Zaviršek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo problematiko uživanja pokojnine in hkratnega opravljanja dela. Predstavljene so možne oblike dela, ki jih lahko opravljajo upokojenci, in analizirani finančni učinki dela ob hkratnem uživanju pokojnine z upoštevanjem prispevkov za socialno varnost in davčnih obremenitev. Predstavljene so tudi izjeme od načela nezdružljivosti uživanja pokojnine in opravljanja dela, ki jih dovoljuje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na primeru samostojnega podjetnika so analitično obravnavane navedene izjeme. Posebej je obravnavan institut delne pokojnine z vidika primernosti za ohranjanje statusa samostojnega podjetnika in tudi s stroškovnega vidika. Naloga odgovarja na vprašanja: • Katera možna oblika dela upokojenca je z vidika delodajalca in upokojenca (delojemalca) s finančnega vidika najugodnejša? • Kako vpliva dodatno delo upokojenca na višino odmerjene dohodnine? • Ocenjuje primernost instituta delne pokojnine po ZPIZ-2 za zavarovance, samostojne podjetnike
Ključne besede: socialna varnost, prispevki za socialno varnost, pokojnina, možne oblike dela upokojencev, samostojni podjetnik, davčna osnova, dohodnina
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 328; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (980,53 KB)

9.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
Anica Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema, ki jo obravnavam v tem pisnem delu, so dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja in njihova obdavčitev po slovenskih predpisih. Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja se z vidika obsega obdavčitve vedno bolj približujejo obsegu obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja. Obdavčeni so z dohodnino in socialnimi prispevki, nekateri pa tudi dodatno s posebnimi dajatvami. Tako se od dohodka po podjemni pogodbi še dodatno obračuna in plača posebni davek na določene prejemke, od dohodka po pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev pa dajatev od začasnega ali občasnega dela upokojencev. Pogoste spremembe davčne in socialne zakonodaje povzročajo spremembe v obsegu in višini obdavčitve tovrstnih dohodkov, s tem pa posledično povečajo strošek dela izplačevalcem dohodkov, to je podjetjem na eni strani, na drugi strani pa fizičnim osebam kot prejemnikom dohodkov ob nespremenjenem bruto dohodku zmanjšajo njihov zaslužek.
Ključne besede: dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, dohodnina in druge dajatve, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 18.07.2016; Ogledov: 398; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (966,21 KB)

10.
PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM S PRIMERJAVO OBRAČUNA PLAČE ZDRAVSTVENEGA DELAVCA V OBEH DRŽAVAH
Martina Zottl, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju zakonsko urejen. Kolektivna pogajanja se zgodijo na državni ravni, kar je značilno za centraliziran plačni sistem. Število zaposlenih in povprečna plača v javnem sektorju sta se v Sloveniji konstantno povečevala do leta 2011, ko je vlada z varčevalnimi ukrepi začela zniževati kumulativne stroške dela. Leta 2002 je Slovenija sprejela novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je poenotil plačni sistem in natančno opredelil plačna razmerja med zaposlenimi z uvedbo plačnih skupin in plačnih lestvic, določil pa je tudi pravila za napredovanje na delovnem mestu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, ki so natančneje opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Švedska je znana po svojem švedskem modelu državne blaginje, ki se dopolnjuje z rastočim tržnim gospodarstvom. Država ima decentraliziran plačni sistem in zaposleni v javnem sektorju imajo enak pravni status kot v tržnem sektorju. Kolektivna pogajanja o plačah potekajo na okrožnih in regijskih ravneh, največkrat pa kolektivna pogajanja potekajo na individualni ravni med delojemalcem in delodajalcem, pri katerem sodelujejo predstavniki sindikatov. V diplomskem delu predstavljamo značilnosti javnega sektorja v Sloveniji in na Švedskem, opredeljujemo velikost javnega sektorja v obeh državah, predstavljamo gibanje zaposlenih in povprečnih bruto plač. Posebno pozornost namenjamo razvoju plačnega sistema in zakonski ureditvi, predstavljamo kriterije pri oblikovanju plače in njeno sestavo, del pozornosti pa namenimo tudi dohodnini in prispevkom za socialno varnost. V praktičnem delu prikazujemo obračun plače zdravstvenega delavca v Sloveniji in na Švedskem ter primerjamo potek obračunavanja plač.
Ključne besede: plačni sistem, javni sektor, plača, obračun plače, obdavčenje plače, prispevki za socialno varnost, Švedska
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 400; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici