| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv stopnje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja na stopnjo brezposelnosti v sloveniji in nekaterih državah evropske unije
Marja Podrižnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače). V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski). Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Ključne besede: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2018; Ogledov: 1056; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Obračun različnih vrst osebnih prejemkov s praktičnimi primeri
Albina Zafošnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno v DKUM: 21.03.2018; Ogledov: 1281; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Študentsko delo v luči nove zakonodaje
Tamara Pivec, 2017, diplomsko delo

Opis: Tematika študentskega dela je že kar nekaj časa zelo privlačna in zanimiva, sploh v zadnjem času zaradi spremembe zakonodaje. Čeprav je na to in podobno temo narejenih že kar nekaj raziskav, diplomskih seminarjev in magistrskih nalog, jih na temo nove zakonodaje in njenih vplivov na vse udeležence (dijake, študente, delodajalce) ni prav veliko, zato sem se odločila, da vse to na novo proučim. S študentskim delom sem se srečala tudi v praksi, zato vem, s kakšnimi težavami smo se soočali v prejšnji in se soočamo v zdajšnji zakonodaji.
Ključne besede: študentsko delo, nova pravna ureditev zakonodaje študentskega dela, delodajalci, študentje, študentski servisi, dohodnina, koncesijska dajatev, prispevki za socialno varnost.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2018; Ogledov: 821; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno v DKUM: 11.12.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem
Ksenija Vidovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1131; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (983,33 KB)

6.
Obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost oseb iz delovnega razmerja in za samozaposlene v Republiki Sloveniji v primerjavi z Združenim kraljestvom
Manja Ravničan, 2016, diplomsko delo

Opis: Socialna varnost deluje po predpisanih načelih in predstavlja zaščito, ko nastopi socialni problem. Do zaščite so upravičeni vsi, ki redno in v skladu s predpisi plačujejo prispevke za socialno varnost. Ti prispevki vključujejo prispevke pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, prispevke starševskega varstva in prispevke za zaposlovanje. Podrobneje smo spoznali mednarodne in nacionalne vire, ki so pogoj za delovanje in obstoj socialne varnosti. Analizirali smo ureditev plačevanja prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji in v Združenem kraljestvu. Zakonodajo na področju socialne varnosti zaposlenih in samozaposlenih oseb v državah smo podrobneje preučili, primerjali in potrdili, da so prispevki v Združenem kraljestvu v primerjavi z Republiko Slovenijo nižji, kar smo dokazali s konkretnimi izračuni.
Ključne besede: socialna varnost, socialno zavarovanje, prispevki za socialno varnost, zakonska obveznost, samozaposlene osebe, delodajalec, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (562,44 KB)

7.
ANALIZA NADZORA NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM OBVEZNIH PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST OD DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Mitja Vodušek, 2016, magistrsko delo

Opis: Večina sistemov socialne varnosti v svetu se danes sooča s problematiko zadostnega financiranja. Ob neugodnih demografskih kazalcih in slabi državni ureditvi so najbolj na udaru pokojninski sistemi, kar še posebej velja za sisteme dokladnega financiranja, značilne za države centralne Evrope in tudi Slovenijo. Nezadostnost financiranja zgolj s prispevki iz obveznih zavarovanj na osnovi solidarnosti in vzajemnosti vodi k iskanju novih rešitev. Ob nujnem reformiranju socialnih, predvsem pokojninskih sistemov, se pojavi tudi vprašanje glede zadostne učinkovitosti nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost. Po učinkovitosti je naš sistem nadzora in pobiranja obveznih prispevkov primerljiv s sistemi v svetu. Tudi tuji sistemi se ukvarjajo s podobnimi problemi kot mi. V osnovi lahko opredelimo dva osnovna modela pobiranja obveznih prispevkov za socialno varnost. Po enem nadzorno funkcijo in funkcijo pobiranja prispevkov opravlja finančna ali davčna uprava, pri drugem modelu pa je nadzor in pobiranje prepuščen socialnim zavodom ali posebni socialni agenciji. Slednji sistemi so trenutno prevladujoči, vendar gre trend v smeri pobiranja in nadzora socialnih prispevkov s strani centralnih davčnih uprav. Države so vzpostavile nadzore preko svojih organov z različnimi pristojnostmi in vlogo v sistemu nadzora. V Sloveniji so se državni organi pristojni za nadzor pobiranja obveznih socialnih prispevkov oblikovali z razvojem pravne ureditve države po osamosvojitvi. Vstop Slovenije v EU je glede nadzora prinesel nove dimenzije. Prilagajanje zahtevam po prostem pretoku blaga, storitev, dela in kapitala, je povzročilo na nekaterih področjih manjšo učinkovitost organov nadzora, saj prost finančni pretok omogoča tudi večje možnosti izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. Finančni tokovi so se globalizirali, temu so zelo počasi sledile tudi države s svojimi nadzornimi organi. Bistveni premiki bodo še potrebni, tako na nacionalni, predvsem pa na globalni ravni z ureditvijo ustreznih pretokov informacij med bančnimi institucijami ter organi nadzora posameznih držav. V Sloveniji je nosilec nadzora Finančna uprava Republike Slovenije. Pokojninski in zdravstveni zavod nimata večjih pristojnosti glede nadzora in pobiranja obveznih prispevkov. V magistrski nalogi so podrobneje opredeljeni postopki nadzora po davčni zakonodaji in najpogostejše oblike nepravilnosti, ki se v praksi ugotavljajo v nadzoru. Pri tem so predmet proučevanja predvsem obvezni prispevki za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja, saj slednji predstavljajo glavnino vseh pobranih obveznih prispevkov za socialno varnost pri nas. V tem kontekst so predstavljene zakonske določbe s področja davčnega prava, delovnega prava in prava socialne varnosti. Za učinkovitejši nadzor bi veljalo razmisliti o možnostih sprememb nekaterih zakonskih določb, ter izboljšati delovanje davčnega nadzora in inšpekcijskih služb. Slabo je še vedno urejeno področje pravnega varstva delavcev in odgovornosti delodajalcev, ki ne plačujejo obveznih prispevkov. Več pozornosti mora država nameniti tudi področju ozaveščanja davčnih zavezancev o pomenu plačevanja davkov in prispevkov, ter dvigu davčne kulture.
Ključne besede: socialna varnost, socialno zavarovanje, financiranje socialne varnosti obvezni prispevki za socialno varnost, dohodki iz delovnega razmerja, davčni postopek, davčni nadzor.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1895; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1321; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

9.
PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM S PRIMERJAVO OBRAČUNA PLAČE ZDRAVSTVENEGA DELAVCA V OBEH DRŽAVAH
Martina Zottl, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju zakonsko urejen. Kolektivna pogajanja se zgodijo na državni ravni, kar je značilno za centraliziran plačni sistem. Število zaposlenih in povprečna plača v javnem sektorju sta se v Sloveniji konstantno povečevala do leta 2011, ko je vlada z varčevalnimi ukrepi začela zniževati kumulativne stroške dela. Leta 2002 je Slovenija sprejela novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je poenotil plačni sistem in natančno opredelil plačna razmerja med zaposlenimi z uvedbo plačnih skupin in plačnih lestvic, določil pa je tudi pravila za napredovanje na delovnem mestu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, ki so natančneje opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Švedska je znana po svojem švedskem modelu državne blaginje, ki se dopolnjuje z rastočim tržnim gospodarstvom. Država ima decentraliziran plačni sistem in zaposleni v javnem sektorju imajo enak pravni status kot v tržnem sektorju. Kolektivna pogajanja o plačah potekajo na okrožnih in regijskih ravneh, največkrat pa kolektivna pogajanja potekajo na individualni ravni med delojemalcem in delodajalcem, pri katerem sodelujejo predstavniki sindikatov. V diplomskem delu predstavljamo značilnosti javnega sektorja v Sloveniji in na Švedskem, opredeljujemo velikost javnega sektorja v obeh državah, predstavljamo gibanje zaposlenih in povprečnih bruto plač. Posebno pozornost namenjamo razvoju plačnega sistema in zakonski ureditvi, predstavljamo kriterije pri oblikovanju plače in njeno sestavo, del pozornosti pa namenimo tudi dohodnini in prispevkom za socialno varnost. V praktičnem delu prikazujemo obračun plače zdravstvenega delavca v Sloveniji in na Švedskem ter primerjamo potek obračunavanja plač.
Ključne besede: plačni sistem, javni sektor, plača, obračun plače, obdavčenje plače, prispevki za socialno varnost, Švedska
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1435; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

10.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
Anica Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema, ki jo obravnavam v tem pisnem delu, so dohodki fizičnih oseb iz drugega pogodbenega razmerja in njihova obdavčitev po slovenskih predpisih. Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja se z vidika obsega obdavčitve vedno bolj približujejo obsegu obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja. Obdavčeni so z dohodnino in socialnimi prispevki, nekateri pa tudi dodatno s posebnimi dajatvami. Tako se od dohodka po podjemni pogodbi še dodatno obračuna in plača posebni davek na določene prejemke, od dohodka po pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev pa dajatev od začasnega ali občasnega dela upokojencev. Pogoste spremembe davčne in socialne zakonodaje povzročajo spremembe v obsegu in višini obdavčitve tovrstnih dohodkov, s tem pa posledično povečajo strošek dela izplačevalcem dohodkov, to je podjetjem na eni strani, na drugi strani pa fizičnim osebam kot prejemnikom dohodkov ob nespremenjenem bruto dohodku zmanjšajo njihov zaslužek.
Ključne besede: dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, dohodnina in druge dajatve, prispevki za socialno varnost
Objavljeno v DKUM: 18.07.2016; Ogledov: 1045; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (966,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici