Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno v DKUM: 21.03.2018; Ogledov: 1734; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno v DKUM: 11.12.2017; Ogledov: 1389; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Socialna varnost je v današnjem času ključnega pomena. Njen cilj je državljanom zagotoviti varnost v primerih starosti, bolezni, invalidnosti, izgube dela, materinstva in smrti. Finančna sredstva se za ta sistem pridobivajo s pomočjo obveznega plačevanja prispevkov, v katerega plačujejo zaposleni, samozaposleni, družbeniki, kmetje in nekateri drugi. Plačevanje prispevkov je temeljna dolžnost tako zavarovanca, kot tudi njegovega delodajalca. V zameno za prispevke, v primeru socialnega primera upravičenci prejmejo denarne dajatve. Zelo podoben sistem velja tudi v Republiki Hrvaški. Slovenskim državljanom predstavlja glavni problem pri plačevanju prispevkov njihova višina, ki kar precej zmanjša njihov prejemek. V primerjavi z visokimi obveznimi prispevki, pa so dajatve nizke, saj je vedno več prejemnikov socialnih dajatev. Tudi v primerjavi z državami OECD Slovenci plačujemo ene iz med višjih prispevkov, kljub temu da ima veliko držav višji BDP na prebivalca. Krčenje pravic v javnih sistemih, bi naj spodbujalo državljane k vključevanju v prostovoljna in zasebna zavarovanja ali varčevanja v javnih in zasebnih institucijah. Nekateri ekonomisti zmanjšanje teh pravic podpirajo, saj bo lahko le tako ostal sistem socialne varnosti vzdržen.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, obveznost, socialno zavarovanje, dajatve, osnove in stopnje za plačilo prispevkov.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 1710; Prenosov: 304
Celotno besedilo (983,33 KB)

Opis: Večina sistemov socialne varnosti v svetu se danes sooča s problematiko zadostnega financiranja. Ob neugodnih demografskih kazalcih in slabi državni ureditvi so najbolj na udaru pokojninski sistemi, kar še posebej velja za sisteme dokladnega financiranja, značilne za države centralne Evrope in tudi Slovenijo. Nezadostnost financiranja zgolj s prispevki iz obveznih zavarovanj na osnovi solidarnosti in vzajemnosti vodi k iskanju novih rešitev. Ob nujnem reformiranju socialnih, predvsem pokojninskih sistemov, se pojavi tudi vprašanje glede zadostne učinkovitosti nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost. Po učinkovitosti je naš sistem nadzora in pobiranja obveznih prispevkov primerljiv s sistemi v svetu. Tudi tuji sistemi se ukvarjajo s podobnimi problemi kot mi. V osnovi lahko opredelimo dva osnovna modela pobiranja obveznih prispevkov za socialno varnost. Po enem nadzorno funkcijo in funkcijo pobiranja prispevkov opravlja finančna ali davčna uprava, pri drugem modelu pa je nadzor in pobiranje prepuščen socialnim zavodom ali posebni socialni agenciji. Slednji sistemi so trenutno prevladujoči, vendar gre trend v smeri pobiranja in nadzora socialnih prispevkov s strani centralnih davčnih uprav. Države so vzpostavile nadzore preko svojih organov z različnimi pristojnostmi in vlogo v sistemu nadzora. V Sloveniji so se državni organi pristojni za nadzor pobiranja obveznih socialnih prispevkov oblikovali z razvojem pravne ureditve države po osamosvojitvi. Vstop Slovenije v EU je glede nadzora prinesel nove dimenzije. Prilagajanje zahtevam po prostem pretoku blaga, storitev, dela in kapitala, je povzročilo na nekaterih področjih manjšo učinkovitost organov nadzora, saj prost finančni pretok omogoča tudi večje možnosti izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. Finančni tokovi so se globalizirali, temu so zelo počasi sledile tudi države s svojimi nadzornimi organi. Bistveni premiki bodo še potrebni, tako na nacionalni, predvsem pa na globalni ravni z ureditvijo ustreznih pretokov informacij med bančnimi institucijami ter organi nadzora posameznih držav. V Sloveniji je nosilec nadzora Finančna uprava Republike Slovenije. Pokojninski in zdravstveni zavod nimata večjih pristojnosti glede nadzora in pobiranja obveznih prispevkov. V magistrski nalogi so podrobneje opredeljeni postopki nadzora po davčni zakonodaji in najpogostejše oblike nepravilnosti, ki se v praksi ugotavljajo v nadzoru. Pri tem so predmet proučevanja predvsem obvezni prispevki za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja, saj slednji predstavljajo glavnino vseh pobranih obveznih prispevkov za socialno varnost pri nas. V tem kontekst so predstavljene zakonske določbe s področja davčnega prava, delovnega prava in prava socialne varnosti. Za učinkovitejši nadzor bi veljalo razmisliti o možnostih sprememb nekaterih zakonskih določb, ter izboljšati delovanje davčnega nadzora in inšpekcijskih služb. Slabo je še vedno urejeno področje pravnega varstva delavcev in odgovornosti delodajalcev, ki ne plačujejo obveznih prispevkov. Več pozornosti mora država nameniti tudi področju ozaveščanja davčnih zavezancev o pomenu plačevanja davkov in prispevkov, ter dvigu davčne kulture.
Ključne besede: socialna varnost, socialno zavarovanje, financiranje socialne varnosti obvezni prispevki za socialno varnost, dohodki iz delovnega razmerja, davčni postopek, davčni nadzor.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2442; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,72 MB)