| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza medijskih vsebin: primerjava spletnega portala in televizijske oddaje
Teja Koprivica, 2020, diplomsko delo

Opis: Konvergenca v medijih je poskrbela za pojav novih načinov podajanja novinarskih prispevkov. Z razvojem spleta so medijske organizacije uvedle spletne portale, kjer bi dosegle širše občinstvo in mu ponudile enostaven in hiter dostop do vsakodnevnih novic. V diplomski nalogi smo preučevali prispevke v dnevnoinformativni oddaji 24ur in na spletnem portalu 24ur.com. Ugotovili smo, da so novinarski prispevki na obeh medijih predstavljeni različno. Velik pomen pri predstavitvi novinarskih prispevkov ima multimedija, ki je za občinstvo izredno pomembna. Kljub temu da večji del občinstva bolj pogosto spremlja novice, podane na spletnem portalu, še vedno bolj zaupajo novicam v dnevnoinformativnih oddajah.
Ključne besede: spletni portal, dnevnoinformativna oddaja, konvergenca, novinarski prispevki
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (643,03 KB)

2.
Spletno poročanje o samomoru: analiza novinarskih prispevkov in komentarjev bralcev
Vanja Gomboc, 2019, magistrsko delo

Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru. Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev. Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru. Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru.
Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 524; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

3.
Obračun različnih vrst prejemkov s praktičnimi primeri
Kristina Klemenčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je naš dom, omogoča nam, da v njej živimo in preživimo. Življenje pa seveda ni brezplačno, potrebno je plačevati razne davke in prispevke. Ljudje se zato zaposlimo in prejemamo plačo, da lahko preživimo. Za delavca ima plača bistveni pomen, saj predstavlja osnovni vir dohodka, s katerim ta lahko preživi svojo družino. Nasprotno pa za delodajalca pomeni plača strošek, njegov interes je zato čim nižja plača. Delavci so od plače primorani plačati akontacijo dohodnine ter socialne prispevke. Vendar pa plača ni naš edini prejemek, poleg plače lahko prejemamo nadomestila plače ter dodatke k plači, avtorski honorar, bonitete, štipendijo ipd. Vse te prejemke uvrščamo pod osebne prejemke, katere bomo tudi predstavili v naši diplomski nalogi. Delo diplomske naloge je torej namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z osebnimi prejemki iz delovnega razmerja, osebnimi prejemki na pogodbeni podlagi ter z drugimi osebnimi prejemki. Osebne prejemke smo opisali s pravnega in davčnega vidika. Diplomska naloga vsebuje razne primere obračunov osebnih prejemkov z veljavnimi prispevki za socialno delo ter dohodninsko lestvico.
Ključne besede: osebni prejemek, delovno razmerje, plača, dohodnina, prispevki, avtorski honorar, bonitete, študentsko delo
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 681; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 758; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

5.
Vpliv stopnje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja na stopnjo brezposelnosti v sloveniji in nekaterih državah evropske unije
Marja Podrižnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače). V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski). Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Ključne besede: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 622; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
Obračun različnih vrst osebnih prejemkov s praktičnimi primeri
Albina Zafošnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 978; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Študentsko delo v luči nove zakonodaje
Tamara Pivec, 2017, diplomsko delo

Opis: Tematika študentskega dela je že kar nekaj časa zelo privlačna in zanimiva, sploh v zadnjem času zaradi spremembe zakonodaje. Čeprav je na to in podobno temo narejenih že kar nekaj raziskav, diplomskih seminarjev in magistrskih nalog, jih na temo nove zakonodaje in njenih vplivov na vse udeležence (dijake, študente, delodajalce) ni prav veliko, zato sem se odločila, da vse to na novo proučim. S študentskim delom sem se srečala tudi v praksi, zato vem, s kakšnimi težavami smo se soočali v prejšnji in se soočamo v zdajšnji zakonodaji.
Ključne besede: študentsko delo, nova pravna ureditev zakonodaje študentskega dela, delodajalci, študentje, študentski servisi, dohodnina, koncesijska dajatev, prispevki za socialno varnost.
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 558; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v Republiki Sloveniji in primerjava z izbranimi državami
Barbara Krošel, 2017, diplomsko delo

Opis: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali. Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €.
Ključne besede: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1038; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 628; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici