Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti, enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik. Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku. Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika. V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev, prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski izkazi.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru. Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev. Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru. Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru.
Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev
Objavljeno v DKUM: 28.05.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1965; Prenosov: 230
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno v DKUM: 21.03.2018; Ogledov: 1734; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali. Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €.
Ključne besede: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 2278; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,80 MB)