SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČEVANJA POKOJNIN MED SLOVENIJO, VELIKO BRITANIJO, NIZOZEMSKO, NEMČIJO IN ITALIJO
Maja Avguštin, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem obravnavala obdavčevanje pokojninskih sistemov v izbranih državah. Najprej sem sam pokojninski sistem in njegovo obdavčevanje podrobno predstavila. V nadaljevanju sem se posvetila reformam pokojninskih sistemov in jih predstavila za vsako državo posebej. Ugotovila sem, da je med obravnavami državami imela Velika Britanija najučinkovitejšo reformo pokojninskega sistema, saj ji je uspelo bistveno zmanjšati delež izdatkov za pokojnine glede na odstotek BDP-ja. V nadaljevanju diplomskega dela sem podrobneje predstavila pokojninski sistem in njegovo obdavčevanje za vsako državo posebej, kjer sem ugotovila, da bi si lahko jemali zgled pri Nizozemski, kakor tudi Veliki Britaniji. Poiskala sem enakosti in razlike pokojninskih sistemov z vidika obdavčevanja, med poučevanimi državami. Za konec so predstavljeni predlogi sprememb na področju obdavčevanja pokojnin za Slovenijo, pri čemer smo se zgledovali po Veliki Britaniji in Nizozemski.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, davčna politika, reforme pokojninskih sistemov, obdavčevanje pokojninskega sistema v Sloveniji, obdavčevanje pokojninskega sistema v Veliki Britaniji, obdavčevanje pokojninskega sistema na Nizozemskem, obdavčevanje pokojninskega sistema v Nemčiji, obdavčevanje pokojninskega sistema v Italiji, prvi steber, drugi steber, tretji steber, prispevki, davčne olajšave.
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 2185; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (510,66 KB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA OBDAVČITVE PLAČ V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM GLEDE NA ZAKON O DOHODNINI
Tatjana Talevski, 2010, diplomsko delo

Opis: Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Plača je najpomembnejša vrsta dohodka iz delovnega razmerja, od katere se plačujejo razne dajatve v državni proračun, za zagotovitev financiranja skupnih potreb države in prebivalstva. V Sloveniji so plače obdavčene z dohodnino in prispevki za socialno varnost, katere so zavezani plačevati delojemalci in delodajalci. Na Hrvaškem so plače obdavčene z dohodnino, davkom na dohodnino, posebnim davkom iz plač in s prispevki za socialno varnost, katere sta prav tako zavezana plačevati delojemalci in delodajalci. V okviru dohodnine vplivajo na obdavčitev plač še dohodninska lestvica in olajšave, ki se med državama razlikujeta tako po številu razredov in mejnih stopnjah kot po vrstah olajšav in njihovemu uveljavljanju. Za priznanje olajšav delojemalcu je na Hrvaškem pomembna davčna kartica. Med pomembnejše dohodke iz delovnega razmerja spadajo v obeh državah še regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnosten pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, ki se nad določenim zneskom obdavčijo kot plače, ter bonitete. Na njihovo obdavčitve vplivajo različne pravne podlage, ki jih moramo pri tem upoštevati. S pomočjo primerjalne analize obdavčitve plač smo ugotovili, da so v letu 2010 čiste plače po obdavčitvi na Hrvaškem nižje v primerjavi s slovenskimi. Prav tako so bili pri izplačilu plač bolj obdavčeni hrvaški delodajalci.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, drugi dohodki iz delovnega razmerja, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, davek na dohodnino, posebni davek iz plač, davčna kartica.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3970; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

3.
SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIH
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Ključne besede: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2057; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (386,10 KB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA IZPLAČIL ZAPOSLENCEM Z DAVČNEGA VIDIKA V IZBRANIH TRANZICIJSKIH DRŽAVAH
Karmen Fric, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Plače so eden izmed najbolj obdavčenih dohodkov, saj mora vsak, ki prejme plačo od tega dohodka plačati še akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. V zadnjem času se je veliko evropskih držav odločilo za reformo davčnega sistema. Predvsem so to države, katerih gospodarstva so imela velike težave. Spremembe v teh državah gredo predvsem v smeri zmanjševanja davčnega bremena posameznikov kot tudi podjetij. V Evropski uniji ni natančno določenih pravil, kako naj bo obdavčeno delo, tako je torej postopek in višina obdavčitve načeloma odvisna le od posameznih nacionalnih zakonodaj. Na splošno velja, da so plače delojemalcev v državah članicah Evropske Unije obdavčene z davkom na dohodek fizičnih oseb. Sistemi dohodnine, ki so uveljavljeni po državah članicah Evropske unije, se medsebojno razlikujejo predvsem v davčnih olajšavah, davčnih stopnjah in davčni osnovi. Pomemben vpliv na višino obdavčitve plač imajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost plačujejo v vseh obravnavanih državah (Estonija, Madžarska in Slovaška) tako delojemalci kot delodajalci. V magistrski nalogi smo analizirali obdavčitev plač v izbranih tranzicijskih državah, ki so že članice Evropske Unije in sicer v Estoniji, Madžarski in Slovaški. S pomočjo analize obdavčitve plač v obravnavanih državah smo ugotovili, da so bile v letu 2009 relativno najbolj obdavčene plače slovenskih delojemalcev, ki prejemajo plačo višjo od povprečne. Prav tako so bili pri izplačilu višjih plač najbolj obdavčeni slovenski delodajalci. Estonija, Madžarska in Slovaška so sprejele program znižanja davka na dohodek fizičnih oseb v okviru davčne reforme, saj ima estonski, madžarski in slovaški davčni sistem veliko pomanjkljivosti. Kakor Slovenija tako tudi izbrane tranzicijske države izvajajo korenito in kompleksno davčno reformo. Nekateri ukrepi davčne reforme so že bili izvedeni, nekateri ukrepi pa bodo izvedeni v naslednjih letih. Spreminjanje slovenskega davčnega sistema gre v smeri zniževanja davčnih stopenj, predvsem zaradi nižje obremenjenosti davčnih zavezancev in pravičnejšega sistema. Tudi povečevanje konkurenčnosti, enostavnosti in nižji stroški dela so trendi spreminjanja davčnega sistema. V tej smeri pa iščejo svoje rešitve na davčnem področju tudi ostale tranzicijske države.
Ključne besede: plača, dohodnina, davčna osnova, davčna olajšava, prispevki za socialno varnost, strošek dela, efektivna davčna stopnja, davčna reforma
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2185; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (724,64 KB)

5.
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DELODAJALCA
Tjaša Zupan, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančna nedisciplina na področju prispevkov za socialno varnost je v Sloveniji prisotna že vrsto let, država pa se pri ureditvi te problematike zdi nemočna. Da je dejansko stanje na področju plačila prispevkov za socialno varnost slabo, se ve, vendar pa to še ne pomeni tudi teoretično slabo zasnovanega sistema. Največji problem pri vzpostavitvi finančne discipline namreč predstavlja izvajanje sistema v praksi, kar se kaže predvsem v pomanjkanju nadzora pristojnih institucij in nekorektnem delovanju tako delodajalca kot državnih organov. V diplomskem delu je analiziran sistem socialne varnosti s poudarkom na odgovornosti delodajalca. Predstavljene so sankcije, ki doletijo delodajalca, ki zavestno krši predpise s področja socialne varnosti, hkrati pa je predstavljena tudi vloga države, ki mora, če želi izpolnjevati svoje ustavne obveznosti, oblikovati ustrezno socialno politiko in vzpostaviti učinkovit sistema socialne varnosti. Čeprav problem neplačevanja prispevkov zajema celotno področje sistema socialne varnosti, pa so v tem diplomskem delu zajeti le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj neplačilo le-teh povzroča posledice z dolgoročnim učinkom, pa tudi zaposleni so v primeru neplačila te vrste prispevkov najbolj oškodovani. Z enakim problemom neplačevanja prispevkov se srečujejo tudi ostale evropske države. Tako je v zadnjem delu predstavljena ureditev sistema socialne varnosti na Švedskem, Madžarskem in v Bolgariji.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, socialna zavarovanja, obveznost, delodajalec, odgovornost, matična evidenca, pokojninsko zavarovanje, kazenske sankcije
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2250; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

6.
OBDAVČITEV PLAČ: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Milovan Jovanović, 2011, diplomsko delo

Opis: Plače so obremenjene s prispevki za socialno varnost, saj je potrebno plačati prispevke iz in na plačo, dodatno obremenitev pa je še dohodnina. Države vplivajo na stroške dela z davčnimi olajšavami, širjenjem ali oženjem davčne osnove ter omejitvami pri plačilu prispevkov. Obe obravnavani državi Slovenija in Srbija omogočata nižanje davčne osnove z davčnimi olajšavami, ki pridejo najbolj do izraza pri nižjih dohodkih. Pri prispevkih veljajo tudi določene omejitve, v Srbiji ne plačujejo prispevkov na dohodke, ki so višji od petkratnika povprečne plače v državi, v Sloveniji je tak primer regres za letni dopust, od katerega se ne plačujejo prispevki. Razlike so tudi v zajemanju dohodkov in povračil, ki sestavljajo davčno osnovo ali osnovo za plačilo prispevkov. V Sloveniji se praviloma ne plačuje prispevkov in davkov od povračil stroškov, v Srbiji pa je večina povračil vključena v osnovo za plačilo davkov in prispevkov. V Srbiji so nižji stroški dela posledica nominalno nižjih plač, bolj ugodna obdavčitev velja samo za višje plače.
Ključne besede: obdavčitev plač v Sloveniji in Srbiji, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, prispevki za socialno zavarovanje, povračila stroškov.
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2945; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (624,63 KB)

7.
ANALIZA OBDAVČITVE REZIDENTOV REPUBLIKE SLOVENIJE GLEDE NA VIR DOHODKA
Alenka Kretič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodke fizičnih oseb. Najpomembnejši vir dohodnine so dohodki iz zaposlitve rezidentov RS, ki praviloma že med letom plačujejo akontacijo dohodnine kot odbitek davka pri plači. Na začetku vsakega leta (praviloma v mesecu marcu) se naredi obračun dohodnine za preteklo leto. Obračun nam pokaže, kolikšen znesek dohodnine je od vseh svojih dohodkov zavezan rezident RS plačati ter koliko je med letom že plačal. V primeru, da je med letom plačana akontacija dohodnine višja od zneska odmerjene dohodnine, je zavezanec upravičen do vračila presežka, v nasprotnem primeru mora razliko doplačati. Zavezanci za dohodnino so od leta 2005 dalje vsi rezidenti RS, ki dosegajo po Zakonu o dohodnini z dohodnino obdavčljive dohodke. Z dohodnino se obdavčijo vsi dohodki rezidentov RS, ne glede na to, kje je dohodek dosežen. Do leta 2005 rezidenti, ki svoje dohodke dosegajo v tujini, v RS dohodnine niso plačevali. Z novo zakonodajo iz leta 2009 ZDavP-2 in ZDoh-2 zavezancem, ki svoje dohodke dosegajo v Avstriji, poleg splošne olajšave in vseh ostalih (v primeru, da zavezanec zadostuje zahtevanim pogojem) priznavata dodatno znižanje davčne osnove za izračun letne dohodnine iz naslova posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, ki za leto 2010 znaša 7.112,00 EUR. Zavezanci so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so upravičeni tudi do odbitka v tujini plačanega davka. Znesek priznanega odbitka tujega davka se izračuna po odstotku, ki je enak deležu tujih dohodkov v vseh doseženih dohodkih oz. največ do višine odmerjene dohodnine. Odstotek priznanega odbitka se računa od odmerjene dohodnine. Zavezanci se obdavčijo po enaki dohodninski lestvici. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, da ob predpostavki, da zavezanec v vseh treh primerih dosega enake bruto dohodke, se mu od plače plačuje enak znesek prispevkov za socialno varnost in uveljavlja enak znesek plačane dohodnine, obdavčitev temelji na neenakosti in nepravičnosti. Zavezanca se v različnih primerih vira dohodka različno obdavči – njegova obveznost za plačevanje dohodnine se razlikuje glede na vir dohodka. Takšna zakonodaja in obdavčitev je v nasprotju z načelom enakosti in pravičnosti, saj ob predpostavki, da zavezanec dosega iste bruto dohodke, v vseh treh primerih plača različno visok znesek dohodnine in je njegova obveznost do države z vidika dohodnine različna.
Ključne besede: dohodnina, rezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčna olajšava, olajšava za čezmejne delovne migrante, odbitek tujega davka, svetovni dohodek, mednarodni sporazum, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2487; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (263,78 KB)

8.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE MED SLOVENIJO IN POTRUGALSKO
Tamara Čander, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Evropska unija urejanje davkov prepušča državam članicam, skupna so le določena načela, po katerih se morajo države članice ravnati. Tako vlade držav članic nosijo odgovornost za raven neposrednega obdavčevanja. Davčni sistem ni zasnovan na vnaprej definiranih načelih in principih, temveč je odraz kompromisa različnih političnih sil, ki so podvržene zgodovinskemu razvoju in željam po uvajanju novih dajatev. Slovenija in Portugalska sta zaradi zahtev Evropske unije po harmonizaciji davčnih sistemov in teženj gospodarstva, davčno področje že večkrat reformirali. Kljub tem težnjam, pa se državi razlikujeta v enoti obdavčenja, davčnih stopnjah in dohodninskih razredih, olajšavah ter socialnih prispevkih. Z administrativnega vidika med njima ni bistvenih razlik. Slovenija in Portugalska imata sklenjen sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčenja, kar omogoča pravičnejšo obdavčitev nerezidentov. Bistvene ugotovitve so, da lahko Portugalci uveljavljajo dodatne olajšave, ki jih ZDoh-2 ne pozna ali pa so po IRS njihovi zneski višji kot za slovenske državljane po ZDoh-2. Enota obdavčenja v Sloveniji je posameznik, na Portugalskem pa družina, kar zagotavlja večje prihranke, predvsem pri zakoncih, katerih dohodki se močno razlikujejo. Socialni prispevki v Sloveniji znašajo skupno 38,2%, na Portugalskem pa 34,75%, pri čemer so prispevki delojemalcev na Portugalskem samo 11%, v Sloveniji pa 22,1 %. Manjši socialni prispevki, višje davčne olajšave ter večje število dohodninskih razredov vodijo do manjših zneskov za plačilo dohodnine in večje plače za izplačilo. Predlagamo, da se v Sloveniji stopnja prispevkov zniža in da se uvede zgornja meja zneska za plačilo. Prav tako je potrebno urediti dohodninske razrede in prehode med njimi.
Ključne besede: davčni sistem, dohodnina, rezident/nerezident, dohodki iz zaposlitve, enota obdavčenja, davčna stopnja, akontacija dohodnine, socialni prispevki
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1440; Prenosov: 117 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (986,98 KB)

9.
Neplačevanje prispevkov s strani delodajalca - prekršek ali kaznivo dejanje? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Maša Jenkole, 2012, diplomsko delo

Opis: Prispevki za socialno varnost so sredstva, ki jih morajo delodajalci in delojemalci plačevati mesečno. Ti prispevki se plačujejo v odstotkih od bruto plače. Plačujejo se do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Gospodarska kriza je dobro prispevala k temu, da veliko gospodarskih družb ni plačevalo prispevkov za socialno varnost svojim delavcem. Za vsakogar je pomembno, da se zaveda svojih pravic, ki mu v delovnem razmerju pripadajo. Ena izmed teh pravic so tudi pravice, ki jih pridobi zavarovanec s plačevanjem prispevkov. To so pravice iz socialne varnosti, zato smo jih v svojem diplomskem delu podrobneje pregledali. Pogledali smo si, kdo vse mora te prispevke plačevati ter kateri so tisti prispevki za socialno varnost, ki jih mora poravnati delodajalec. V diplomskem delu smo si pogledali, kako je bilo plačevanje prispevkov urejeno v času, ko je plačila urejala Služba družbenega knjigovodstva, saj so bili v tem času prispevki poravnani, ker delodajalci niso mogli privoščiti, da jih ne bi plačevali. Plačevanje prispevkov je definirano v več zakonih, le v Kazenskem zakoniku je opredeljeno kot kaznivo dejanje. V ostalih zakonih je definirano zgolj kot prekršek. Edina težava, ki se kaže, je ta, da je kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov v praksi težko dokazati. Izpolnjeni morajo biti točno določeni pogoji, ki veljajo za kaznivo dejanje, zato se tudi pogosto dogaja, da to dejanje ni diskriminirano kot kaznivo dejanje.
Ključne besede: delodajalci, delavci, socialna varnost, prispevki, socialni prispevki, neplačevanje prispevkov, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2352; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (317,97 KB)

10.
PRIMERJAVA MED POPOLDANSKIM IN NAVADNIM SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM
Anita Kavaš, 2012, diplomsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza je kriva, da v zadnjem času propada veliko število podjetij. Posledica tega je velika stopnja brezposelnosti. Nekateri posamezniki so tako prisiljeni ustanoviti svojo podjetje, spet drugi začutijo priložnost, ki se ponudi na trgu ob umiku prejšnjih podjetij za nove poslovne poti. Zaradi zgoraj naštetega je v porastu ustanavljanje osnovne oblike samozaposlitve – samostojnega podjetnika. Ker se ravno v tem času odražajo rezultati večletne recesije in je na trgu presežek delovne sile, smo v diplomski nalogi skušali predstaviti čim širši populaciji, kako se lahko samozaposlijo in legalno pridejo do dodatnega zaslužka. Posledica krize so tudi slabša plačila delodajalcev in tako veliko ljudi išče priložnosti za dodatni zaslužek. To možnost jim daje odprtje popoldanskega s.p.. Pri popoldanskem samostojnem podjetniku je potrebno, da je posameznik, ki se za to obliko odloči zraven še redno zaposlen. Ustanovitelj namreč plačuje samo pavšalne prispevke, medtem ko mu redne prispevke plačuje delodajalec. Popoldanski s.p. je primeren za študenta, upokojenca ali zaposlenega. Samo odprtje je zelo preprosto; izpolniti je potrebno AJPES obrazec in DURS obrazec, nato je potrebno odprti še poslovni račun na banki. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zanj veljajo povsem enake vsebinske značilnosti kot za gospodarske družbe. Ob ustanovitvi pa se lahko pridobi subvencija za samozaposlitev, ki jo dodeljuje zavod za zaposlovanje. Za popoldanskega s.p. prispevke plačuje delodajalec, zato popoldanski s.p. plačuje samo pavšalne prispevke pokojninskega, invalidskega in prispevke zdravstvenega zavarovanja, navadni pa si jih krije sam. Proučevali smo tudi podobne organizacijske oblike v tujini. Za samostojnega podjetnika v Avstriji in Nemčiji veljajo določila, ki so zapisana v Trgovinskem zakoniku. Poslovne knjige mora voditi po načelih urejenega knjigovodstva. Poleg trgovinskega zakonika so pomembni še drugi gospodarski predpisi. Obravnavane oblike smo tudi primerjali med seboj ter predstavljali njihove značilnosti in posebnosti, tako da bi posamezniku kar najbolj olajšali dilemo ali naj se odloči za ustanovitev podjetja ali pa naj si raje poišče zaposlitev in odpre popoldanski s.p.
Ključne besede: popoldanski s.p., pavšalni prispevki, študentski s.p., Trgovinski zakonik, urejeno knjigovodstvo, ZGD-1, enostavno knjigovodstvo, dvostavno knjigovodstvo, normirani stroški
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1528; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici