| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPLEMBE PREMOŽENJA NA KOROŠKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Nina Pečolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Ključne besede: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2485; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Sodišče narodne časti
Mojca Kobale, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Sodišče narodne časti prikaže podrobnejši opis delovanja tega sodišča v Mariboru, ki so ga ustanovili 5. junija 1945 z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. V prvi vrsti je Komunistična partija Slovenije, tako kot v drugih državah, želela omejiti samovoljno kaznovanje Nemcev, domobrancev in drugih »izdajalcev« narodnoosvobodilnega gibanja ter jim omogočiti pravično kaznovanje. Po drugi strani pa je z njegovim delovanjem hotela pripraviti teren za prve volitve in si pridobiti predvsem novo premoženje. Tako je bila glavna naloga tega sodišča sojenje posameznikom in skupinam za zločine in prestopke, storjene v času okupacije. Kazni, ki jih je Sodišče narodne časti izrekalo, so bile izguba narodne časti, lahko ali težko prisilno delo in zaplemba premoženja. Izguba narodne časti je pomenila izgubo vseh državljanskih in političnih pravic, izgubo javnih služb, časti in priznanj. Najdaljša kazen prisilnega dela je bila 10 let. Sedež sodišča je bil v Ljubljani, delovalo pa je v senatih, ki so delovali na sedežih okrožij in nekaterih okrajev. Senati so tudi potovali po terenu in sodili »na licu mesta«, npr. v povojnih taboriščih. Poslovali so po postopkih rednih sodišč, ker niso imeli lastnih predpisov o poslovanju s spisi. Kot sodišča so označevali spise s črkovno oznako (Snč) in zaporedno številko, vsak senat zase, vodili pa so tudi vpisnike in imenike. Sodišče narodne časti je v slabih treh mesecih, kolikor je delovalo, v Mariboru izreklo 1368 obsodb, sodnih procesov pa je bilo veliko manj, saj je bilo lahko z eno sodbo obsojenih več deset ljudi. Vsi ti so bili pomiloščeni z ukazom SNOS 24. avgusta 1945. Odpustili so jim kazen lahkega in težkega prisilnega dela, kazen se je omejila na izgubo državljanskih pravic, kazen zaplembe pa je ostala. Iz te pomilostitve so bili izvzeti vsi člani »Kulturbunda«, domobranci in drugi »izdajalci«.
Ključne besede: Sodišče narodne časti, zaplembe, prisilno delo, kazenska taborišča, končno poročilo.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2635; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (16,25 MB)

3.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI TRGOVINE Z LJUDMI
Katja Drnovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi je pojav, ki ga lahko spremljamo skozi večji del človeške zgodovine in se najpogosteje pojavlja kot zloraba z namenom prostitucije druge osebe, prisilno delo, suženjstvo ali suženjstvu podobne oblike in kot odstranitev organov za namen nelegalne transplantacije. V preteklosti je bila trgovina z ljudmi marsikje sprejemljivo ravnanje, danes pa je praktično povsod prepovedana. Žrtve so lahko vseh starosti, stopenj izobrazbe, obeh spolov, iz različnih ekonomskih, socialnih in kulturnih okolij. Kljub temu pa največji delež žrtev prihaja iz posebej ranljivih kategorij — ženske in otroci iz revnejših okolij, kjer se srečujejo z ekonomskimi težavami, visoko stopnjo brezposelnosti, zapostavljanjem in diskriminacijo, nasiljem in kriminaliteto ter nizko stopnjo izobrazbe. Ker si želijo izboljšati svoje življenje, hkrati pa imajo idealizirane predstave o življenju in delu v tujini, so takšne osebe lahek plen trgovcev, ki so večinoma člani organiziranih hudodelskih združb. Ti izkoristijo njihov položaj in jih novačijo s pomočjo groženj, fizične sile in prevare, po prehodu meje pa jih novi lastniki običajno zasužnjijo z odvzemom dokumentov in zahtevo, da z delom odplačajo dolg v znesku, ki ga je lastnik moral za njih plačati trgovcem. Natančne podatke o številu žrtev trgovine z ljudmi in o storilcih je zaradi neenotne metodologije raziskav, neusklajenosti med nevladnimi organizacijami in policijo ter zaradi iznajdljivosti storilcev težko dobiti, grobe ocene pa govorijo o več milijonih žrtev na leto in o bajnih zaslužkih trgovcev z ljudmi. Pojav poskušajo države omejiti z mednarodnim sodelovanjem, z enotno zakonodajo in s pomočjo mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij, na katere se žrtve najpogosteje obrnejo. Kljub trudu mednarodne skupnosti je trgovina z ljudmi še vedno ena od najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti. V diplomski nalogi sem s pomočjo deskriptivne, primerjalne in v manjši meri analitične metode razložila težave z definicijo trgovine z ljudmi, navedla značilnosti pojava in njegove oblike, predstavila njegovo razširjenost v svetu, v Evropi in v Sloveniji in vzroke za njo, opisala skupne značilnosti žrtev in navedla oblike pomoči, ki jo nudijo vladne in nevladne organizacije ter na kratko predstavila pravne vire, ki obravnavajo trgovino z ljudmi in načine pregona.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prostitucija, trgovina z organi, prisilno delo, suženjstvo, organizirani kriminal, žrtve, trgovci z ljudmi, dolgovna odvisnost
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 2433; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (455,42 KB)

4.
TRGOVINA Z LJUDMI SKOZI VIDIK ČLOVEKOVIH PRAVIC
Saša Skutnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Vse premalo se zavedamo obstoja trgovine z ljudmi, njenih pasti in nevarnosti. To je globalno zakoreninjen pojav, prisoten v različnih oblikah že od nastanka civilizacij, danes pa pereč problem v skoraj vseh državah sveta. Je oblika organiziranega kriminala , ki prinaša enormne dobičke na račun grobih, neopravičljivih kršitev več temeljnih človekovih pravic. Dejansko gre za nelegalno gospodarsko dejavnost kupo-prodajnega procesa, kjer blago predstavljajo ljudje. Ocenjujejo jo na tretjo najbolj profitno kriminalno dejavnost, takoj za trgovino z drogami in orožjem. Po ocenah ILO trgovina z ljudmi letno prinaša 31.6 bilijonov dolarjev, polovica tega dobička se ustvari v industrijsko razvitih gospodarstvih (Severna Amerika, Evropa). Najpogostejše oblike izkoriščanja so prostitucija in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo ter trgovina z organi. Kar 70 odstotkov deklet in žensk je izkoriščenih v namene komercialne spolne industrije. Poleg naštetih pa seveda obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja, ki so pogojene s kulturo družbe in povpraševanjem po določenih oblikah na trgu. Ker je trgovina z ljudmi tajna in prikrita dejavnost, je število trgovanih ljudi po svetu zgolj plod približne ocene. Na podlagi ocen Ameriškega Department of State's TIP se število žrtev giblje med 4 in 27 milijoni, od tega je 800.000 ljudi letno trgovanih preko nacionalnih meja. Otroci predstavljajo kar polovico vseh žrtev mednarodne trgovine, od tega je milijon otrok letno trgovanih samo v namene spolnega izkoriščanja. ILO ocenjuje število žrtev na 2.5 milijona. Z vidika zakonodajne ureditve in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi, številke nakazujejo na majhno učinkovitost; letna TIP beležijo od pet do šest tisoč vseh kazenskih pregonov, od katerih se jih le dobra polovica konča z obsodbo. To pomeni, da je v svetovnem merilu obsojen en trgovec na 800 žrtev trgovine z ljudmi. Pravna zaščita žrtev trgovine z ljudmi je v večini držav urejena le v primerih vzajemnega sodelovanja z organi pregona, vendar državne in mednarodne NGO skozi različne projekte ter v sodelovanju z državnimi organi stremijo k izboljšanju obstoječe zaščite žrtev ter k zvišanju standardov nudene pomoči in oskrbe. Kot sem že omenila je v procesu trgovanja grobo kršenih veliko človekovih pravic; nekatere neposredno, druge posredno. Prve temeljne človekove pravice, ki so v procesu trgovine z ljudmi posamezniku odvzete, so pravica do svobode, svobode gibanja in varstva osebnega dostojanstva. Kršitev pravice do življenja načeloma ni namen trgovcev z ljudmi, vendar je včasih rezultat okoliščin, medtem pa je kršitev povezujoče pravice do življenja - pravica do telesne nedotakljivosti - sestavni del procesa trgovine z ljudmi. Raziskave v posameznih evropskih državah so pokazale, da je 95 odstotkov vseh žrtev procesa trgovanja podvrženih fizičnemu ali spolnemu nasilju. Oblike mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja so konstanta izvrševanja nadzora nad žrtvami in posledica oblik njihovega izkoriščanja. Tudi prepoved suženjstva in prisilnega dela je ena izmed neposredno kršenih pravic. Kljub temu, da je bila prepoved suženjstva prva človekova pravica zaščitena z mednarodno pogodbo ob koncu 19. stoletja, danes njena kršitev še vedno predstavlja nevarnost in dejstvo za milijone ljudi po vsem svetu.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, človekove pravice, suženjstvo, žrtev, svoboda gibanja, telesna nedotakljivost, mučenje, prisilno delo
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 3234; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
6.
7.
Trgovina z ljudmi, prisilno delo in izkoriščanje delovne sile na Finskem, Poljskem in v Estoniji ter vzporednica z razmerami v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Resnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava eno izmed bolj pogostih oblik trgovine z ljudmi, konkretneje – prisilno delo in izkoriščanje delovne sile. Čeprav večina ljudi misli, da se to dogaja le v nerazvitih državah Azije in Afrike in ne v 21. stoletju razvitih Evropskih držav, bo to diplomsko delo pokazalo na univerzalnost tega problema in na njegovo zagotovo prisotnost tudi v tem delu Evrope. Diplomsko delo temelji predvsem na knjigi »Trafficking for forced labour and labour exploitation in Finland, Poland and Estonia« (Jokinen idr, 2011) in je sestavljeno iz sedmih poglavij. V uvodnih dveh poglavjih predstavim cilje in metode diplomskega dela ter opredelim nekatere temeljne pojme. Nato sledijo tri poglavja, kjer se osredotočam na Finsko, Poljsko in Estonijo. Znotraj vsakega od teh poglavij predstavim tri glavne teme. Najprej se osredotočim na razmere v dotični državi, torej na njihove definicije prisilnega dela in izkoriščanja delovne sile, v okviru trgovine z ljudmi; statistiko, značilnosti žrtev in trgovcev z ljudmi, zakonodajo države in zaznavanje trgovine z ljudmi. V drugih dveh delih pa se osredotočim na probleme posamezne države ter kako so se in se še vedno spopadajo z njimi, torej na rešitve. Šesto poglavje predstavlja analizo razmer obravnavanih držav. Najprej primerjam Finsko, Poljsko in Estonijo ter predstavim kaj je podobno, kaj dobro in kaj slabo. Nato pa vsa spoznanja primerjam z razmerami v Sloveniji. Predstavim urejenost zakonodaje na tem področju pri nas, prikažem nekaj statističnim podatkov in samo prakso oziroma dejansko stanje na domačih tleh. Tako na nek način povzamem študijo primerjave teh treh držav in jo primerjam s slovenskimi razmerami. Diplomsko delo končam s poglavjem sklepne misli in odgovorom na predpostavki diplomskega dela.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prisilno delo, preprečevanje, primerjave, Finska, Poljska, Estonija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 2217; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (754,38 KB)

8.
TRGOVANJE Z LJUDMI IN PRISILNO DELO OTROK TER IZKORIŠČANJE OTROK V SPOLNE NAMENE (POJAV NOVODOBNEGA SUŽENJSTVA)
Ana Javornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi je proces, pri katerim gre žrtev skozi novačenje, premostitev iz ene lokacije na drugo ter izkoriščanje, ki ima za posledico opravljanje določenih del, v katere so žrtve večinoma prisiljene. Celoten proces TZL in njene posamezne faze spremljajo grobe kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin in splošno razčlovečenje posameznika. Še posebej pereč problem predstavlja, kadar se v vlogi žrtev znajdejo otroci. Le ti so največkrat prisiljeni opravljati različna dela ali pa se jih izkorišča v spolne namene. Prisilno delo ali novodobno suženjstvo je vsako delo, ki ga nekdo opravlja proti svoji volji oz. pod prisilo, zanj pa ne dobiva plačila ali pa je le-to minimalno. Otroško delo je delo, ki ga opravljajo otroci in mladostniki, ki še niso dopolnili 18 let in pod katerega ne sodi občasna pomoč pri delu doma. Izkoriščanje otrok v spolne namene oz. spolno suženjstvo je pojavna oblika TZL, pri kateri se izvaja spolna zloraba nad otroci in mladostniki. Spolne zlorabe so lahko bodisi prisilna prostitucija, spolno suženjstvo, otroška pornografija, spolni turizem in podobno. K reševanju problema je treba pristopiti s celovitimi idejami, ki bi večplastno zajezile težave in pripomogle k zmanjšanju in odpravi otroškega dela in izkoriščanja v spolne namene kot posledice TZL.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, otroško delo, prisilno delo, spolna zloraba, otroci, mladostniki, korupcija, pravne ureditve in rešitve
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 3161; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Migracije, prisilno delo in izkoriščanje makedonskih delavcev v Sloveniji
Darko Poposki, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo skušali opisati stanje na področju držav bivše Jugoslavije, predvsem v Republiki Makedoniji, s tem povezane migracije v Slovenijo, ki so potekale zadnjih dvajset let ter različne načine izkoriščanja makedonskih delavcev na področju podjetništva. Sprva bomo opredelili ključne pojme na področju migracij ter predstavili njihovo delitev. V nadaljevanju bomo podrobno predstavili imigracijsko politiko v Republiki Sloveniji ter z njo povezane postopke, na podlagi katerih država omogoča začasno ali sezonsko zaposlitev tujih delavcev. Ob tem bomo predstavili tudi pogoje za vstop in bivanje v Sloveniji, ki jih morajo izpolnjevati tuji državljani. Zanimalo nas bo, kakšno vlogo ima predpisana imigracijska politika pri izkoriščanju. Dodatno pozornost bomo namenili vrstam zaposlovanja ter različnim načinom izkoriščanja tujih delavcev. Pri tem nas bodo zanimale predvsem njihove življenjske razmere, (ne)plačevanje rednega dela, nadur, prispevkov in zagotavljanje drugih zakonsko določenih pravic (regres, dopust in bolniška) ter druge oblike nasilja, ki ga delodajalci izvajajo nad tujimi, predvsem makedonskimi delavci. Zanimalo nas bo, kakšne so posledice kršitev njihovih pravic zanje. V empiričnem delu naloge bomo opravili nekaj intervjujev z Makedonci, ki opravljajo delo v Sloveniji. Pri tem bomo ugotavljali, v kolikšni meri so dejansko kršene njihove pravice ter na kakšen način jih delodajalci izkoriščajo.
Ključne besede: migracije, migranti, dovoljenje za bivanje, dovoljenje za delo, tuji delavci, makedonski delavci, prisilno delo, izkoriščanje, pravice delavcev, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2015; Ogledov: 1016; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (547,37 KB)

10.
TRGOVINA Z OTROKI S POUDARKOM NA NAJBOLJ KRITIČNIH PODROČJIH SVETA
Ksenja Pertinač, 2015, magistrsko delo

Opis: Trgovina z otroki je pojav, ki je prisoten na vseh celinah, v vseh državah sveta. Ne gre za obliko izkoriščanja, ki je prisotna le v revnih državah, kjer je varstvo človekovih pravic vse prej kot prioriteta. Osebe, ki so žrtve trgovine z ljudmi, so ponavadi rekrutirane v revnejših državah, njihova končna destinacija pa je razviti svet. Podatki kažejo, da je v vsakem trenutku na svetu več kot 2 milijona žrtev trgovine z ljudmi, od tega je največ žensk in vsaj tretjina otrok. Eden glavnih problemov tega izkoriščanja je sama vsebina pojma trgovine z ljudmi oziroma otroki. Gre za izredno širok pojem, ki po zaslugi Mednarodne organizacije dela in njenih aktov sedaj vsebuje tudi prisilno delo, poleg že rednih oblik. Slednje so sicer spolno izkoriščanje, otroci za namen mednarodnih posvojitev, za prodajo človeških organov in druge skrajne oblike izkoriščanja ljudi. Ker je pojem javnosti dokaj neznan oziroma ne poznajo vsebine do popolnosti, so na svetu območja kot sta na primer Turčija in Filipini, kjer se prisilno delo otrok dogaja vsem na očem, a tega nihče ne prijavi ali kako drugače moralizira, ker se jim zdi to povsem normalen način odraščanja. Najbolj zaskrbljujoče je to, da tudi žrtve same velikokrat ne vedo, da so pravzaprav žrtve, saj je njihovo početje del tradicije, »ki ga mora enkrat v življenju vsak dati skozi«. Kljub temu, da je trgovina z otroki pojav, ki ga lahko zasledimo vsepovsod, so na svetu še vseeno območja oziroma države, kjer so ta izkoriščanja otrok še posebej zaskrbljujoča in nečloveška oziroma se pojavljajo v zelo obširnih oblikah. Tu je govora predvsem o Turčiji, Nepalu, Ekvadorju, o problematičnem celotnem jugu in jugovzhodu Azije ter o Srednji Ameriki. Tako je trgovina z otroki izredno kompleksen pojav, ki ga je potrebno kot takega tudi reševati. Največ lahko na tem področju naredimo z izobraževanjem ljudi. Na vseh stopnjah šolanja in obveščanja javnosti je potrebno ljudem jasno povedati, kakšna je pravzaprav vsebina pojma trgovine z otroki, da tu ne gre le za klasične oblike, ampak lahko tudi za delo otrok, ki je v skladu z običaji in tradicijo neke države. Le če bo javnost prepoznala neko obliko kot izkoriščanje, jo bo namreč lahko prijavila in šele takrat bo država lahko tudi ustrezno ukrepala. Da pa lahko država ustrezno ukrepa, mora imeti to področje natančno pravno urejeno, prav tako je potrebno, da države ratificirajo vse mednarodne pogodbe, ki jih na tem področju sprejmeta Mednarodna organizacija dela in Organizacija združenih narodov . Slednji namreč sprejemata akte za varstvo otrok pred vsemi oblikami izkoriščanja. Svetovna javnost mora zato pritisniti na vse države, ki teh aktov še niso ratificirale, saj bo le tako boj proti iznajdljivim trgovcem z ljudmi in otroki lahko uspešen.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok, prisilno delo otrok, Konvencije MOD o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 818; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (659,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici