1. Analiza uporabe prisilnih sredstev v postopkih Mestnega redarstva Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBarbara Ban, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskave so pokazale, da je potrebno, da so represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da bi se preprečile zlorabe in zagotovile pravice posameznikov.
Uporaba prisilnih sredstev v okviru zakonitih pooblastil je opredeljena kot nujna, a vendar občutljiva tema, ki zahteva natančno regulacijo zaradi možnosti poseganja v temeljne človekove pravice. Poudarjeno je bilo, da mora biti uporaba teh sredstev pravno urejena in skladna z načeli zakonitosti in sorazmernosti. Dovoljeno je bilo, da se prisilna sredstva uporabljajo le v omejenih okoliščinah, kjer druge metode niso učinkovite, pri čemer je bila vsaka uporaba vezana na spoštovanje človekovih pravic.
Raziskave so pokazale, da morajo biti represivni organi, vključno s policijo in redarstvom, ustrezno usposobljeni za pravilno in sorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Zakonodaja je natančno opredelila, kdaj in kako se ta sredstva smejo uporabljati, da se preprečijo zlorabe in zagotovijo pravice posameznikov. V diplomskem delu je bila preučena uporaba prisilnih sredstev v mestnem okolju, pri čemer je bilo ugotovljeno, kako so ta sredstva uporabljena s strani redarjev. Poudarjeno je bilo, da mora biti ravnovesje med zagotavljanjem varnosti in zaščito temeljnih svoboščin ohranjeno, pri čemer je bilo delovanje usklajeno z zakonodajo in etičnimi standardi.
V raziskavi je bila analizirana zakonitost in etičnost uporabe prisilnih sredstev, z osredotočenostjo na usposobljenost redarjev in preventivno vlogo teh sredstev. Vključena je bila statistična analiza uporabe teh sredstev, ob preučitvi primerov iz Mestnega redarstva Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da je pravilna in sorazmerna uporaba ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti in učinkovitost delovanja redarstva.
Ključne besede: mestno redarstvo, prisilna sredstva, zakonitost, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Opozorilni strel kot prisilno sredstvo - primerjalna študija slovenske in finske ureditve : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNejc Kotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Ključne besede: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (674,52 KB) |
3. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, diplomsko delo Opis: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Ključne besede: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (793,81 KB) |
4. Uporaba prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristina Kastelic, 2024, diplomsko delo Opis: Pazniki so pomemben del osebja v zaporih, saj zagotavljajo varno okolje tako za zaprte osebe kot tudi zaporske delavce. Pazniki imajo pooblastila za zagotavljanje reda in varnosti v zaporih, vključno z uporabo prisilnih sredstev, s katerimi posegajo v integriteto posameznika, proti kateremu so ta uporabljena. Pri tem upoštevajo načelo postopnosti in sorazmernosti, saj prisilna sredstva uporabljajo le v nujnih situacijah, ko na drugačen način ne morejo zagotoviti reda in varnosti, in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V zaključnem delu smo se osredotočili na uporabo prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature in analize statističnih podatkov o uporabi prisilnih sredstev v zaporih smo ugotovili, da je od leta 2000 do leta 2021 uporaba prisilnih sredstev paznikov v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora nad zaprtimi osebami porasla. Predvsem je opazen porast uporabe telesne sile, nekoliko pa tudi sredstev za vklepanje. Ugotovili smo, da je med letoma 2000 in 2021 porasla tudi upravičenost uporabe prisilnih sredstev, medtem ko je neupravičena in nepotrebna uporaba teh upadla. Pri analiziranju statističnih podatkov letnih poročil Varuha človekovih pravic smo ugotovili, da se je število podanih pobud zaprtih oseb v obravnavanem obdobju zmanjšalo. To potrjuje, da pazniki uspešno rešujejo konfliktne situacije z metodami, ki ne zahtevajo uporabe prisilnih sredstev, ali pa je uporaba teh ustrezna.
Ključne besede: zaporniki, prisilna sredstva, pazniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Uvedba prisilnega sredstva tonfe v slovensko policijoBranko Narat, Bojan Zorec, Miran Grubenšek, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, tonfa, usposabljanje, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 10
Celotno besedilo (900,22 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
