Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po novem je postopek za ugotovitev očetovstva urejen v Zakonu o nepravdnem postopku in v magistrskem delu bo predstavljen postopek glede procesnih določb. Postopek ugotovitve očetovstva se rešuje po nepravdnem postopku, saj so pravila v primerjavi s pravdnim postopkom bolj neformalna in tako prožnejša od pravil pravdnega postopka. Gre bolj za ureditev pravic, ki temeljijo na materialnih določbah s področja družinskega prava, interesi udeležencev niso vedno diametralno nasprotni in po navadi gre za oblikovanje pravnih razmerij med ljudmi, ki potem še naprej živijo skupaj. Vseeno pa je treba upoštevati procesna pravila, ki na podlagi temeljnih načel zagotavljajo varstvo človekovih pravic. Magistrsko delo obravnava splošne in posebne določbe postopka. Splošni del zajema temeljna načela postopka, določbe o stvarni in krajevni pristojnosti, določbe glede predloga, naroka ter vsebuje določila o rednih in izrednih pravnih sredstvih in stroške postopka. V posebnem delu pa najdemo posebne določbe, ki veljajo samo za posebne postopke, urejene po Zakonu o nepravdnem postopku. Ti instituti so v magistrskem delu podrobneje obravnavani. Pred sprejemom novega Zakona o nepravdnem postopku se je postopek za ugotovitev očetovstva reševal po pravilih pravdnega postopka, kjer je nakazana problematika glede ugotavljanja očetovstva, ko stranka ni privolila v analizo DNK. Prejšnja ureditev v tem primeru ni poznala prisilnih sredstev in je sodišče odločilo na podlagi drugih dokazov. Prav tako pravna ureditev ni poznala sodelovalne dolžnosti z izvedencem, ampak je na podlagi oviranja izvedenca pri delu sodišče odločilo, kakšen ima to pomen v pravdi. Sedanja ureditev pa v postopku za ugotovitev očetovstva vsebuje na novo dodano določbo o dolžnosti sodelovanja z izvedencem. V magistrskem delu so predstavljene prejšnja ureditev in nove določbe, ki se nanašajo na to sodelovalno dolžnost. Za takšno rešitev pa sta ključni dve pravici. Prva se nanaša na pravico moškega ugotoviti resnico o obstoju biološkega starševstva. Druga pa se nanaša na pravico otroka, da izve svoj izvor ter s tem ugotovi, kdo je njegov oče.
Ključne besede: nepravdni postopek, neformalna pravila, ureditev družinskih razmerij, splošni instituti, pravdni postopek, analiza DNK, prisilna sredstva, izvedenec, sodelovalna dolžnost, pravica o obstoju biološkega starševstva, pravica otroka, da izve za svoj izvor.
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Policija je organ izvršilne oblasti, ki v družbi opravlja tako preventivne kot represivne naloge. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog se policija srečuje tudi z uporabo različnih prisilnih sredstev, da lahko tako zagotavlja spoštovanje reda, zakonodaje in predpisov. Namen uporabe prisilnega sredstva je, da se osebo, ki napada, ogroža druge, se upira ali ne izpolni zakonitega ukaza policista, podredi zahtevam policista, pri čemer pa je najpomembnejše upoštevanje temeljih načel, predvsem načel zakonitosti, strokovnosti in sorazmernosti, poleg teh pa je policist dolžan upoštevati tudi posebna izvedbena dopolnilna načela. V drugem poglavju je obravnavana tema o uporabi prisilnih sredstev, ki so del splošnih policijskih pooblastil. Opisana so temeljna in dopolnilna načela za uporabo le-teh, ter zakonodaja, ki ureja uporabo prisilnih sredstev, saj uporaba kateregakoli prisilnega sredstva pomeni poseg v temeljne človekove pravice. V tretjem delu so opisana različna prisilna sredstva, ki se lahko smatrajo tudi za sekundarna policijska pooblastila in katera imajo na voljo policisti za učinkovito ter uspešno opravljanje svojega dela proti posamezniku in proti množici ter uporaba strelnega orožja in opozorilnega strela, ki pa se ne šteje kot prisilno sredstvo. V zadnjem, empiričnem, delu je predstavljena analiza in primerjava statističnih podatkov uporabe prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013–2018 in po posameznih enotah ter analiza in primerjava posledic same uporabe prisilnih sredstev tako pri policistih kot pri kršiteljih s slovenskim povprečjem. Glede na splošno mnenje, da je uporaba prisilnega sredstva uporabljena prevečkrat, je tudi prikazano, kolikokrat so bila v tem obdobju uporabljena prisilna sredstva in opozorilni strel po posameznih enotah PU Kranj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, policijska pooblastila, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Varnost v državi je eden izmed ključnih pokazateljev zadovoljstva v določeni državi. V Republiki Sloveniji za varnost ne skrbi le policija, temveč tudi določeni drugi akterji, ki sodelujejo med sabo. Za varnost na področju lokalnih skupnosti je zadolžena tudi občina, ki lahko med drugim ustanovi tudi občinsko ali mestno redarstvo. Ta organ je zadolžen predvsem za varovanje občinskih cest in za vzdrževanje javnega reda in miru. Skozi zgodovino se je delo in poimenovanje občinskih redarjev spreminjalo. Od komunalnih redarjev, kot so jih imenovali na začetku samostojne Slovenije, pa do občinskih in mestnih redarjev, kot jih poznamo danes, se je spremenilo kar nekaj zakonov in zakonsko določenih aktov. S sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu so občinski redarji dobili krovni zakon, po katerem se ravnajo in v katerem so zapisane njihove naloge za opravljanje dela. V tem zakonu so zapisani tudi pogoji za uporabo pooblastil, ki jih redar pri svojem delu lahko uporabi. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu je prišlo do boljšega definiranja uporabe določenih pooblastil, ki jih redar lahko uporabi pri svojem delu. Spremembe se nanašajo predvsem na uporabo telesne sile, uporabo sredstev za vklepanje in vezanje ter uporabo plinskega razpršila – prisilnih sredstev. Z večanjem možnosti uporabe prisilnih sredstev pa potrebujejo občinski redarji tudi več usposabljanja, da bodo neko pooblastilo uporabili na predviden način.
Ključne besede: diplomske naloge, občinski redar, Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu, pooblastila občinskega redarja, prisilna sredstva
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 441; Prenosov: 78
Celotno besedilo (928,51 KB)

Opis: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 834; Prenosov: 87
Celotno besedilo (712,77 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Prisilna sredstva proti množici- Primerjalno pravna ureditev« sem analiziral pravno ureditev prisilnih sredstev v Republiki Sloveniji ter osnovna načela, ki jih policisti morajo spoštovati pri uporabi prisilnih sredstev. V nadaljevanju sem opredelil vsa prisilna sredstva, ki jih slovenska policija sme uporabiti proti množici. Pri tem sem podrobneje opisal, kako ta prisilna sredstva ureja zakon, način uporabe določenega prisilnega sredstva in kako posamezno sredstvo deluje na osebe proti katerim se ga uporabi, ter kdo ima pravico in je pooblaščen, da odredi uporabo posamezna sredstva. V diplomskem delu sem podrobneje predstavil tudi posebno policijsko enoto, ki sodeluje pri vzdrževanju javnega reda na demonstracijah ter protestnih shodih. Pri tem sem opisal pravno podlago za ustanovitev enote ter sestavo enote. Pozornost sem usmeril tudi na usposabljanje te enote ter na njen poseben način kadrovanja. V diplomskem delu sem pozornost usmeril tudi na prav poseben fenomen psihologije množice. Delovanje množice ter način postopanja proti množici sta prav gotovo za policijo dve znanji, ki imata ključen pomen za uspešno nadzorovanje množice. V diplomskem delu sem predstavil nekaj definicij množic ter opredelil oblike množic, način delovanja množice ter njene lastnosti. Bistvo diplomskega dela je primerjava pravnih ureditev prisilnih sredstev proti množici s tujimi državami. Pravno ureditev prisilnih sredstev proti množici v Republiki Sloveniji sem primerjal še s tremi evropskimi državami – Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo ter Francosko Republiko. Pri tujih ureditvah sem iskal podobnosti s slovensko ureditvijo, še posebej pa sem pozornost posvečal razlikam na katere sem naletel med pregledom tujih zakonodaj. Na koncu diplome sledi še pregled policijske analize o aktivnostih policije na protestnih shodih leta 2012. V tem delu sem preučil uporabo prisilnih sredstev, poseben poudarek pa sem namenil prisilnim sredstvom proti množici. Pri tem me je predvsem zanimalo, kolikokrat je v omenjenem letu slovenska policija uporabila prisilna sredstva proti množici ter ali je bila njihova uporaba zakonita in strokovna.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 991; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,24 MB)