| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava pogojev za uporabo prisilnih sredstev med policijo, vojsko, varnostniki, carinskimi uslužbenci in občinskimi redarji
Marko Ravbar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prisilnih sredstev različnih represivnih organov, opisuje njihovo delo ter opredeljuje uporabo prisilnih sredstev med njihovim delom. Podrobneje smo opisali delo policije, vojske, varnostne službe, carinskih uslužbencev in občinskih redarjev ter primerjali uporabo prisilnih sredstev pri opravljanju njihovega dela. Represivni organi imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog različna pooblastila, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Prisilna sredstva določa zakon in med ta sodijo sredstva za vezanje in vklepanje, telesna sila, plinski razpršilec in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, palica, službeni pes, električni paralizator, sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, konjenica, vodni curek in strelno orožje. Prisilna sredstva se vrstijo po vrsti od najmilejšega do najhujšega, saj z njimi lahko povzročimo hujše posledice, lahko tudi smrt. Pooblaščena oseba lahko prisilna sredstva uporabi, da zaščiti svoje življenje, življenje varovane osebe oziroma življenje drugih oseb ter za preprečitev hujših kaznivih dejanj. V diplomskem delu smo proučili zakonodajo in ugotovili, da imajo različni represivni organi načeloma enaka prisilna sredstva, vendar se razlikujejo po pogojih za njihovo uporabo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo upoštevati osnovna načela za uporabo prisilnih sredstev, kot so načela sorazmernosti, zakonitosti, strokovnosti in integritete ter enake obravnave. Če se načela ne upoštevajo, lahko hitro pride do nezakonite uporabe prisilnih sredstev ali celo do njihove zlorabe.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, represivni organi, policija, varnostniki, vojska, carinski uslužbenci, občinski redarji
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Postopek za ugotovitev očetovstva in vprašanje dolžnosti sodelovanja pri dokazu z izvedencem po ZNP-1
Klara Živko, 2021, magistrsko delo

Opis: Po novem je postopek za ugotovitev očetovstva urejen v Zakonu o nepravdnem postopku in v magistrskem delu bo predstavljen postopek glede procesnih določb. Postopek ugotovitve očetovstva se rešuje po nepravdnem postopku, saj so pravila v primerjavi s pravdnim postopkom bolj neformalna in tako prožnejša od pravil pravdnega postopka. Gre bolj za ureditev pravic, ki temeljijo na materialnih določbah s področja družinskega prava, interesi udeležencev niso vedno diametralno nasprotni in po navadi gre za oblikovanje pravnih razmerij med ljudmi, ki potem še naprej živijo skupaj. Vseeno pa je treba upoštevati procesna pravila, ki na podlagi temeljnih načel zagotavljajo varstvo človekovih pravic. Magistrsko delo obravnava splošne in posebne določbe postopka. Splošni del zajema temeljna načela postopka, določbe o stvarni in krajevni pristojnosti, določbe glede predloga, naroka ter vsebuje določila o rednih in izrednih pravnih sredstvih in stroške postopka. V posebnem delu pa najdemo posebne določbe, ki veljajo samo za posebne postopke, urejene po Zakonu o nepravdnem postopku. Ti instituti so v magistrskem delu podrobneje obravnavani. Pred sprejemom novega Zakona o nepravdnem postopku se je postopek za ugotovitev očetovstva reševal po pravilih pravdnega postopka, kjer je nakazana problematika glede ugotavljanja očetovstva, ko stranka ni privolila v analizo DNK. Prejšnja ureditev v tem primeru ni poznala prisilnih sredstev in je sodišče odločilo na podlagi drugih dokazov. Prav tako pravna ureditev ni poznala sodelovalne dolžnosti z izvedencem, ampak je na podlagi oviranja izvedenca pri delu sodišče odločilo, kakšen ima to pomen v pravdi. Sedanja ureditev pa v postopku za ugotovitev očetovstva vsebuje na novo dodano določbo o dolžnosti sodelovanja z izvedencem. V magistrskem delu so predstavljene prejšnja ureditev in nove določbe, ki se nanašajo na to sodelovalno dolžnost. Za takšno rešitev pa sta ključni dve pravici. Prva se nanaša na pravico moškega ugotoviti resnico o obstoju biološkega starševstva. Druga pa se nanaša na pravico otroka, da izve svoj izvor ter s tem ugotovi, kdo je njegov oče.
Ključne besede: nepravdni postopek, neformalna pravila, ureditev družinskih razmerij, splošni instituti, pravdni postopek, analiza DNK, prisilna sredstva, izvedenec, sodelovalna dolžnost, pravica o obstoju biološkega starševstva, pravica otroka, da izve za svoj izvor.
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 264; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Uporaba prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013-2018
Jaka Cekič, 2020, diplomsko delo

Opis: Policija je organ izvršilne oblasti, ki v družbi opravlja tako preventivne kot represivne naloge. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog se policija srečuje tudi z uporabo različnih prisilnih sredstev, da lahko tako zagotavlja spoštovanje reda, zakonodaje in predpisov. Namen uporabe prisilnega sredstva je, da se osebo, ki napada, ogroža druge, se upira ali ne izpolni zakonitega ukaza policista, podredi zahtevam policista, pri čemer pa je najpomembnejše upoštevanje temeljih načel, predvsem načel zakonitosti, strokovnosti in sorazmernosti, poleg teh pa je policist dolžan upoštevati tudi posebna izvedbena dopolnilna načela. V drugem poglavju je obravnavana tema o uporabi prisilnih sredstev, ki so del splošnih policijskih pooblastil. Opisana so temeljna in dopolnilna načela za uporabo le-teh, ter zakonodaja, ki ureja uporabo prisilnih sredstev, saj uporaba kateregakoli prisilnega sredstva pomeni poseg v temeljne človekove pravice. V tretjem delu so opisana različna prisilna sredstva, ki se lahko smatrajo tudi za sekundarna policijska pooblastila in katera imajo na voljo policisti za učinkovito ter uspešno opravljanje svojega dela proti posamezniku in proti množici ter uporaba strelnega orožja in opozorilnega strela, ki pa se ne šteje kot prisilno sredstvo. V zadnjem, empiričnem, delu je predstavljena analiza in primerjava statističnih podatkov uporabe prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013–2018 in po posameznih enotah ter analiza in primerjava posledic same uporabe prisilnih sredstev tako pri policistih kot pri kršiteljih s slovenskim povprečjem. Glede na splošno mnenje, da je uporaba prisilnega sredstva uporabljena prevečkrat, je tudi prikazano, kolikokrat so bila v tem obdobju uporabljena prisilna sredstva in opozorilni strel po posameznih enotah PU Kranj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, policijska pooblastila, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Pregled uporabe električnega paralizatorja kot prisilno sredstvo policije v državah Evropske unije
Kiara Ropoša, 2020, diplomsko delo

Opis: Ureditev uporabe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva policije, se med državami članicami Evropske unije razlikuje. Evropske države si prizadevajo uporabo manj smrtonosnih prisilnih sredstev z namenom zmanjšanja uporabe strelnega orožja, kot najhujšega prisilnega sredstva. Električni paralizator represivnim organom omogoča snemanje policijskih postopkov, zmanjšanje oziroma preprečevanje zlorab ter možnost upoštevanja operativnih načel pri njegovi uporabi. Omeniti velja, da sleherna, zlasti pa neuspešna uporaba vseh prisilnih sredstev lahko vodi do poškodb, ki so lahko za osebo tudi usodne. Za zmanjšanje nastanka poškodb je zato potreben strokovno usposobljen kader, ki je zmožen pravilno ravnati v nastali situaciji ter delovati v skladu s pooblastili in navodili stroke. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vsebuje pregled, primerjavo in analizo domače ter tuje zakonodaje in pregled usposabljanja za uporabo električnega paralizatorja v primerjavi z drugimi policijami Evropske unije. Tuja zakonodaja se nanaša na države Evropske unije in Združene države Amerike. V nadaljnjem raziskovanju bi se lahko naredila primerjava ureditve pogojev med zveznimi državami Združenih držav Amerike, saj so le-ti med sabo različno regulirani. Za primerjavo pogojev bi potrebovali več časa, saj ima vsaka država svojo zakonodajo, v kateri so regulirana sredstva, ki jih uporablja policija. V zaključnem delu so tako vključeni zakonski pogoji v državah Evropske unije za uporabo paralizatorja kot prisilnega sredstva policije in primerjava ureditve pogojev za uporabo električnega paralizatorja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo. V prihodnje bi bila potrebna uvedba priročnika in učbenika za študente ter študentke na Policijski akademiji, ki bi omogočala osnovno poznavanje električnega paralizatorja in tehnična navodila za uporabo paralizatorja.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, pooblastila policije, električni paralizator, države Evropske unije, poškodbe
Objavljeno: 21.08.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (649,88 KB)

6.
Pooblastila občinskega redarja
Špela Šajnovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Varnost v državi je eden izmed ključnih pokazateljev zadovoljstva v določeni državi. V Republiki Sloveniji za varnost ne skrbi le policija, temveč tudi določeni drugi akterji, ki sodelujejo med sabo. Za varnost na področju lokalnih skupnosti je zadolžena tudi občina, ki lahko med drugim ustanovi tudi občinsko ali mestno redarstvo. Ta organ je zadolžen predvsem za varovanje občinskih cest in za vzdrževanje javnega reda in miru. Skozi zgodovino se je delo in poimenovanje občinskih redarjev spreminjalo. Od komunalnih redarjev, kot so jih imenovali na začetku samostojne Slovenije, pa do občinskih in mestnih redarjev, kot jih poznamo danes, se je spremenilo kar nekaj zakonov in zakonsko določenih aktov. S sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu so občinski redarji dobili krovni zakon, po katerem se ravnajo in v katerem so zapisane njihove naloge za opravljanje dela. V tem zakonu so zapisani tudi pogoji za uporabo pooblastil, ki jih redar pri svojem delu lahko uporabi. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu je prišlo do boljšega definiranja uporabe določenih pooblastil, ki jih redar lahko uporabi pri svojem delu. Spremembe se nanašajo predvsem na uporabo telesne sile, uporabo sredstev za vklepanje in vezanje ter uporabo plinskega razpršila – prisilnih sredstev. Z večanjem možnosti uporabe prisilnih sredstev pa potrebujejo občinski redarji tudi več usposabljanja, da bodo neko pooblastilo uporabili na predviden način.
Ključne besede: diplomske naloge, občinski redar, Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu, pooblastila občinskega redarja, prisilna sredstva
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 441; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (928,51 KB)

7.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji za obdobje 2008-2016
Srečko Krope, Vladimir Ilić, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku proučujemo trend uporabe prisilnih sredstev v obdobju 2008–2016 na podlagi letno izdelanih poročil Generalne policijske uprave. Analizirali smo trende uporabe z vidika porasta ali padca števila uporab, kršiteljev in analizirali stanje oseb, zoper katere se prisilna sredstva uporabljajo. Namen je ugotoviti gibanje uporabe prisilnih sredstev policije v daljšem časovnem obdobju. Metode: Opravili smo analizo letnih poročil Generalne policijske uprave s področja uporab prisilnih sredstev. Analizirali smo letna poročila od leta 2008 do leta 2016 ter ugotavljali trende in zakonitosti. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je število uporab prisilnih sredstev v upadanju, da pada število kršiteljev, zoper katere so sredstva uporabljena. Policisti v vseh starostnih strukturah z leti uporabljajo manj prisilnih sredstev, razen policistov v starostni skupini 32–40 let, ki so v porastu, saj gre za najštevilčnejšo starostno strukturo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na podlagi zbranih podatkov o vseh uporabah prisilnih sredstev v policiji v obdobju 2008–2016. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri spremljanju uporab prisilnih sredstev ter ukrepih za povečanje varnosti policistov in oseb v policijskem postopku. Izvirnost/pomembnost prispevka: V dosedanjem obdobju so bile opravljene analize za posamezno leto, ne pa tudi za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, poškodbe kršiteljev, telesna sila
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 298; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (477,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Primerjava uporabe prisilnih sredstev med policisti in uradnimi osebami finančne uprave
Saša Plaskan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je omejena na slovensko zakonodajo in s tem na Slovenijo. Prisilna sredstva so določena v zakonodaji, ki predpisuje pravico njihove uporabe pooblaščenim uradnim predstavnikom represivnih organov. Represivnih organov v Sloveniji je več vrst, naloga pa se omejuje na policiste in uradne osebe finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev. V nalogi so tako na splošno predstavljena prisilna sredstva policistov in uradnih oseb finančne uprave ter pogoji, ki so potrebni, da se prisilna sredstva lahko uporabijo. Pri tem so pogoji za uporabo posameznih vrst prisilnih sredstev načeloma pogojeni z nalogami in cilji za izvedbo zakonsko določenih nalog pooblaščenih oseb obeh represivnih organov. Narejeni sta dve primerjavi. Najprej je narejena primerjava na osnovi temeljnih načel (načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti ter načelo strokovnosti in integritete), kjer se je izkazalo, da normativna ureditev uporabe prisilnih sredstev policistov in uradnih oseb finančne uprave, ki so pooblaščene za uporabo prisilnih sredstev, izhaja iz enakih temeljnih načel. Druga primerjava je narejena glede na vrste prisilnih sredstev in pogojev njihove uporabe. Skupno imata oba represivna organa štiri vrste prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in strelno orožje) in do neke mere enake pogoje njihove uporabe. Zaradi večjega obsega zakonsko določenih nalog imajo policisti tudi več možnosti izbire znotraj posameznih vrst prisilnih sredstev. Policisti imajo zakonsko določene različne naloge in imajo poleg obvladovanja upiranja ali odvračanja napadov med drugim tudi nalogo varovanja človekovega življenja, njegove osebne varnosti in premoženja ljudi. Zato jim zakon dovoljuje uporabo več vrst prisilnih sredstev, kar pomeni, da imajo tudi bolj razčlenjene in razširjene pogoje za njihovo dovoljeno uporabo.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, policist, uradna oseba finančne uprave, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o finančni upravi
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 834; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (712,77 KB)

9.
Uporaba prisilnih sredstev pri policijskem delu na primeru PU Ljubljana in PU Maribor
Peter Dežman Dolničar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša vpogled v organizacijo policije, delo policistov in policijska pooblastila. V začetku diplomskega dela je podrobneje opredeljena organizacijska struktura policije. V delu se podrobneje seznanimo z različnimi zakoni, pravilniki in pooblastili, na katere so policisti vezani pri svojem delu. Osrednji del naloge predstavljajo prisilna sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri opravljanju svojih nalog. Tako so v delu podrobneje opisana prisilna sredstva na način: kaj so, kakšne vrste prisilnih sredstev poznamo, kdaj jih lahko policisti uporabijo, proti katerim skupinam jih ne smejo uporabiti, v katerih primerih je obvezna uporaba milejšega prisilnega sredstva itn. V raziskovalnem delu nas je zanimala uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana, uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor in primerjava uporabe telesne sile med tema dvema policijskima upravama. V Zaključku pridemo do ugotovitve, da se uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana zmanjšuje, kot tudi uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor. Primerjava med upravama, ki je bila opravljena na podlagi statističnih podatkov, je pokazala, da so na območju PU Ljubljana v petletnem obdobju večkrat uporabljali telesno silo kot na območju PU Maribor. Skozi diplomsko delo smo tako spoznali, da bo treba uvesti nekaj konkretnih rešitev, kot so: daljše izobraževanje policistov začetnikov, specializirana izobraževanja na področju uporabe telesne sile za sedanje policiste, uvedba tehničnega sredstva - snemalne naprave, ki bi predstavljale stalen nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil itn.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, zakon, pooblastilo, trend
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 365; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (698,97 KB)

10.
Prisilna sredstva proti množici - primerjalno pravna ureditev
Tomaž Podobnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Prisilna sredstva proti množici- Primerjalno pravna ureditev« sem analiziral pravno ureditev prisilnih sredstev v Republiki Sloveniji ter osnovna načela, ki jih policisti morajo spoštovati pri uporabi prisilnih sredstev. V nadaljevanju sem opredelil vsa prisilna sredstva, ki jih slovenska policija sme uporabiti proti množici. Pri tem sem podrobneje opisal, kako ta prisilna sredstva ureja zakon, način uporabe določenega prisilnega sredstva in kako posamezno sredstvo deluje na osebe proti katerim se ga uporabi, ter kdo ima pravico in je pooblaščen, da odredi uporabo posamezna sredstva. V diplomskem delu sem podrobneje predstavil tudi posebno policijsko enoto, ki sodeluje pri vzdrževanju javnega reda na demonstracijah ter protestnih shodih. Pri tem sem opisal pravno podlago za ustanovitev enote ter sestavo enote. Pozornost sem usmeril tudi na usposabljanje te enote ter na njen poseben način kadrovanja. V diplomskem delu sem pozornost usmeril tudi na prav poseben fenomen psihologije množice. Delovanje množice ter način postopanja proti množici sta prav gotovo za policijo dve znanji, ki imata ključen pomen za uspešno nadzorovanje množice. V diplomskem delu sem predstavil nekaj definicij množic ter opredelil oblike množic, način delovanja množice ter njene lastnosti. Bistvo diplomskega dela je primerjava pravnih ureditev prisilnih sredstev proti množici s tujimi državami. Pravno ureditev prisilnih sredstev proti množici v Republiki Sloveniji sem primerjal še s tremi evropskimi državami – Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo ter Francosko Republiko. Pri tujih ureditvah sem iskal podobnosti s slovensko ureditvijo, še posebej pa sem pozornost posvečal razlikam na katere sem naletel med pregledom tujih zakonodaj. Na koncu diplome sledi še pregled policijske analize o aktivnostih policije na protestnih shodih leta 2012. V tem delu sem preučil uporabo prisilnih sredstev, poseben poudarek pa sem namenil prisilnim sredstvom proti množici. Pri tem me je predvsem zanimalo, kolikokrat je v omenjenem letu slovenska policija uporabila prisilna sredstva proti množici ter ali je bila njihova uporaba zakonita in strokovna.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 991; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici