| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA TERJATVE UPNIKOV V SLOVENIJI
Josipa Pavlinić, magistrsko delo

Opis: Razmerja med upniki in dolžniki krojijo zasebno pravo že od časa, ko se je človek organiziral v večje skupine. Poplačilo dolga je bilo nekaj svetega, neizpolnitev obljube ali obveznosti pa je bila hud greh. Sčasoma pa je človek postal objekt, kateremu usodo krojijo in usmerjajo nepredvideni dogodki in s tem vplivajo na njegov uspeh ali neuspeh. Ta novi koncept se je hitro vrinil v razmerja med upniki in dolžniki. Insolventen dolžnik je postal oseba, ki ji je treba pomagati, saj so dogodki, ki so pripeljali do njene insolventnosti, zunaj njenega miselnega obsega. Neplačan dolg in posledično neizterjana terjatev sta postala tveganje, ki so ga upniki morali sprejeti. Insolvenčno pravo vsebuje širok sklop pravil, ki naj bi insolventnemu dolžniku omogočila sanacijo nastale prezadolženosti in ohranitev premoženja. Temeljno načelo insolvenčnega prava je reševanje dolžnika pred stečajem, če se ugotovi, da je sposoben in vreden saniranja. Ko to ni več mogoče, je zadnji korak oziroma rešitev stečaj. Insolvenčno pravo je torej zbirni pojem za stečajno pravo in prisilno poravnavo, ki zasledujeta dva temeljna cilja: sanacijo in prenehanje. Tako tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju loči dva postopka zaradi insolventnosti: stečajni postopek in prisilno poravnavo ter kot enega izmed treh stečajnih postopkov našteva tudi postopek osebnega stečaja. Insolventni subjekti, predstavljajo v naši družbi velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, od katerih pa nekateri po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju, saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov . Ključno je, da poslovodstvo pravočasno ugotovi težave in pripravi predlog za rešitev iz nastale situacije. Finančno prestrukturiranje lahko poslovodstvo podjetja, ki je v finančnih težavah izvede preko postopka prisilne poravnave ali pa preko stečajnega postopka, torej se je potrebno odločiti ali naj se podjetje prestrukturira ali ukine. Prisilna poravnava je postopek, s katerim se podjetje v težavah, v okviru in s pomočjo zakonskih določil, z upniki dogovori za drugačno ročnost in višino poravnave zapadlih in nezapadlih obveznosti. Prisilna poravnava je torej poseben sodni postopek med dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben ali prezadolžen, in njegovimi upniki, ki poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi insolventnost oziroma prezadolženost dolžnika (Dubrovski 2006, 1809). Stečajni postopek nad pravno osebo pa je z zakonom urejen postopek, ki ima za posledico prenehanje pravne osebe z dokončnim izbrisom iz Sodnega registra, seveda po izdanem in veljavnem sklepu o končanju stečajnega postopka. Vsi stečajni postopki se vodijo zaradi uresničitve interesov upnikov, za dosego poplačila svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Da se vzpostavi enakovreden položaj vseh upnikov je treba premoženje stečajnega dolžnika v celoti unovčiti, iz denarnega dobroimetja, ki je pri tem nastal, pa se v enaki meri poplačajo terjatve upnikov. Z začetkom stečajnega postopka se zgodijo določene pravne posledice, ki bistveno vplivajo na nadaljnjo poslovanje družbe vse do njenega izbrisa. Stečaj pa praviloma ni postopek, ki bi bil namenjen reševanju podjetja iz finančne krize, ampak je njegov osnovni namen čim hitreje in v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov do preveč zadolženega in insolventnega podjetja. Prav tako pa se s prezadolženostjo soočajo tudi fizične osebe, ki imajo z novim zakonom možnost, da se jim oprostijo dolgovi, ki jih sicer nikoli ne bi zmogli plačati in sicer tako, da razglasijo osebni stečaj. Postopek osebnega stečaja je enako urejen tako za potrošnika kot tudi za samostojnega podjetnika/zasebnika. Za razliko od pravne osebe, ki s sklepom o zaključku stečajnega postopka preneha in se i
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopke nad pravno osebo, osebni stečaj, upnik, stečajna masa, terjatev, dolg
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 3470; Prenosov: 956
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

12.
STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA KOT POSLEDICA INSOLVENTNOSTI GOSPODARSKE DRUŽBE
Urban Kert, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarska družba se na trgu navadno ustanovi z namenom pridobivanja dobička. Ko se zaradi različnih vzrokov taka gospodarska družba znajde v krizi in postane insolventna, mora sprožiti ustrezen postopek, ki bo to insolventnost odpravil. Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. ZFPPIPP pri nas predvideva dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Postopek prisilne poravnave je postopek, katerega poglavitni namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, tedaj tistega ekonomsko- finančnega stanja dolžnika, zaradi katerega bi se nad njim lahko začel stečaj, povezan z vsemi njegovimi negativnimi platmi. Stečajni postopek je najpogostejši prisilni način prenehanja gospodarske družbe. Namen njegove uvedbe je predvsem poplačilo upnikov in dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Po postopku prisilne poravnave torej gospodarski subjekt ostane še vedno »živ« in še naprej opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen, medtem ko stečaj pomeni prenehanje družbe kot take, saj njena reorganizacija zaradi njene prezadolženosti ni bila več mogoča. Leta 2008 je bil sprejet novi zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP, ki je zamenjal stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Z novim postopkom naj bi se postopki zaradi insolventnosti poenostavili in uredili v skladu z evropsko zakonodajo. Hitro po njegovi uveljavitvi pa so se že pokazale njegove slabosti. ZFPPIPP ima namreč 500 členov, kar povzroča zelo težko berljivost zakona, ki prav tako ni dovolj sistematično urejen, saj se o posamezni vrsti postopka govori na različnih mestih, za razumevanje posameznega člena pa je treba preveriti različne člene (odstavke, alineje) iz drugih poglavij, na katere se ta sklicuje.
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopek, insolventni dolžnik, izpodbijanje pravnih dejanj
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 2477; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (463,66 KB)

13.
IZ KRIZE S PRISILNO PORAVNAVO NA PRIMERU GRADBENEGA PODJETJA V MARIBORU
Katja Žižek, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Različni avtorji različno opredeljujejo krizo podjetja. Če posplošimo, bi lahko rekli, da je kriza neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, nastalo tako zaradi zunanjih kakor tudi notranjih vzrokov in neposredno ogroža njegov obstoj. Podjetja se vsakodnevno srečujejo s problemi, katerim se ni moč izogniti, vendar pa jih lahko napovemo ali vsaj nekatere med njimi. Vzroki, ki privedejo podjetje v krizo so torej notranji in/ali zunanji. Velikokrat sta za krizno situacijo kriva finančni management in poslovodstvo, ki nima dovolj dobrega nadzora nad računovodstvom in financami ali pa ima neprimeren stil vodenja podjetja. Na nastanek krize lahko prav tako vplivajo zunanji dejavniki, kot so npr. spremembe v panogi, splošna gospodarska kriza in posledično zmanjšanje investicij. Zato pa je zelo pomembno, da vodstvo podjetja spozna simptome in vzroke krize dovolj hitro oziroma pravočasno, da podjetje ne zaide v še hujše težave ali na koncu celo v stečaj. Poznamo različne vrste kriz in tudi avtorji jih različno opredeljujejo. Lahko jih opredelimo glede na plačilno sposobnost, glede na jakost krize, glede na njeno obvladljivost, glede na ogroženost podjetniških ciljev ipd.. Vsaka kriza se mora razviti v naslednjo fazo, kar pomeni, da pride do njene razrešitve ali do propada podjetja. Do razrešitve krize pa se lahko pride tudi s prisilno poravnavo. Prisilna poravnava je ukrep, s katerim se dolžniku omogoči trajno izboljšanje finančnega položaja in nemoteno nadaljevanje poslovanja. Torej z uvedbo postopka prisilne poravnave, katerega posledica je zmanjšanje oziroma odložitev plačila zapadlih obveznosti do upnikov, se ekonomsko-finančno stanje podjetja lahko tudi dolgoročno utrdi. Prisilna poravnava je sestavljena iz predhodnega in glavnega postopka. Začne se z njenim predlogom, postopek pa začne teči, ko je s strani sodišča izdan sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Dolžnik mora h predlogu prav tako predloži načrt finančnega prestrukturiranja podjetja. Da se postopek prisilne poravnave lahko izpelje, se morajo z njim strinjati upniki. Najslabši možen scenarij za izhod iz krize je propad podjetja oziroma stečaj. Za stečaj se je potrebno odločiti takrat, ko druge oblike reševanja podjetja več ne pridejo v poštev. S stečajem dosežemo to, da neko podjetje, ki prinaša izgubo, čim prej ustavimo. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik. Nahajamo se v obdobju recesije in finančne težave v podjetjih so skorajda neizbežne. Tudi gradbeno podjetje MTB, d.o.o. se je spopadlo s finančnimi težavami. Zaradi neuspešnega poslovanja, ki ima svoje izvore v skrajno neugodnih razmerah, v katerem deluje gradbeništvo, in ki ne zagotavlja več pozitivnega denarnega toka, so se v podjetju zelo hitro povečale obveznosti in sicer tako iz financiranja kakor tudi iz poslovanja. Vedno večje obveznosti, so začele povzročati vedno večjo plačilno nesposobnost in podjetje ni videlo druge možnosti, kot da je 31.3.2010 vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Upniki so v mesecu dni po objavi oklica morali prijaviti svoje terjatve, dne 14.9.2010 pa so bili pozvani h glasovanju o prisilni poravnavi. 28.10.2010 je bila prisilna poravnava nad podjetjem MTB, d.o.o. sprejeta s 83,41 odstotki. Družba se je v nadaljnjem poslovanju v izredno težkih pogojih trudila, da bi poslovali likvidno, a ko so se poplačale obveznosti iz financiranja je nastajala izguba. Podjetje je izvajalo tudi nekatere ukrepe iz Načrta finančnega prestrukturiranja, a vse to ni bilo dovolj. Kasneje podjetje več ni imelo druge rešitve, kot da vloži predlog o začetku stečajnega postopka. Dne 21.3.2011 je sodišče izdalo sklep o stečaju podjetja MTB, d.o.o..
Ključne besede: Ključne besede: kriza, kriza podjetje, gradbeništvo, prisilna poravnava, stečaj, finančno prestrukturiranje, Zakon o finančnem prestrukturiranju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju,
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 2058; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

14.
REŠEVANJE KRIZE V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH
Martin Dobovišek, 2012, diplomsko delo

Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza, združena lastniška in menedžerska funkcija, neučinkovita izraba časa, pomanjkanje znanja na področju vodenja in strateških odločitev, nezadosten vir finančnih sredstev in premalo strokovnega kadra so značilnosti, ki so za mala in srednje velika podjetja lahko razlog za propad. Veliko podjetij poseže po stečajnem postopku, veliko pa se jih skuša rešiti z zunaj sodno poravnavo ali postopkom prisilne poravnave. Medtem ko je prisilna poravnava zakonsko urejen sodni postopek, pa se pri prostovoljni poravnavi upniki sami dogovorijo z dolžnikom in poizkušajo doseči kompromis. Kadar je dolžnikov več, se morajo s sprejetimi sklepi strinjati prav vsi, a so pri tem prosti, kako se bodo dogovorili in uredili medsebojne terjatve in obveznosti, saj tukaj v nasprotju s prisilno poravnavo ni določeno, koliko se dolg sme znižati, koliko let se bo odplačeval in podobno. Reševanje krize v podjetju s postopkom prisilne poravnave je zahtevno in terja od managementa dobro poznavanje realnega finančnega stanja podjetja, veliko pripravljenost na spremembe, strokovnost, doslednost in znanje. Podjetja se morajo postopka lotiti natančno in strokovno ob upoštevanju kogentnih zakonskih predpisov, kajti le tako lahko upajo na realizacijo začrtanih ciljev in na uspeh. Lahko pa se zgodi, da dolžnik kljub potrjeni prisilni poravnavi svojih znižanih obveznosti še vedno ni sposoben izpolniti, takrat navadno sledi stečaj. Stečajni postopek predstavlja izhod iz krize podjetja, ne sicer v smislu revitalizacije celotnega stečajnega dolžnika, saj bo slednji s stečajem prenehal, nedvomno pa v smislu možnosti ohranjanja zdravih jeder, (kar omogoča institut prodaje premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota). Insolvenčno pravo, za razliko od stečajnega prava, želi ohraniti zdrava jedra z dobrimi programi in kadri, ki so lahko podlaga za nov podjetniški začetek. Sanacijske rešitve je treba domisliti in sprejeti v gospodarskih subjektih, sodišča pa nadzorujejo postopke. Najpomembnejše načelo insolvenčnega prava je takojšnje in hitro ukrepanje pri insolventnosti oziroma nelikvidnosti. Finančno prestrukturiranje predstavlja celoto ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (ukrep finančnega prestrukturiranja).
Ključne besede: kriza, sanacija, izvensodna poravnava, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 1503; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (326,58 KB)

15.
16.
17.
PRAVNA ANALIZA UČINKOV MENEDŽERSKEGA PREVZEMA DRUŽBE MERKUR, D. D. NA LASTNIŠKO STRUKTURO MED DRUŽBO MERKUR, D.D. IN PERUTNINO PTUJ, D.D.
Niko Geder, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom pravna analiza učinkov menedžerskega prevzema družbe Merkur, d.d. na lastniško strukturo med družbo Merkur, d.d. in Perutnino Ptuj, d.d. seznanja bralca s prevzemno problematiko, ki je vedno bolj aktualna pri nas. V prvem poglavju diplomskega dela je podrobneje opredeljen specifični prevzemni postopek delniške družbe z odkupom delnic, ter opisani pravni učinki, ki jih povzroči ta vrsta prevzemnega postopka. Prav tako je opisana primerjava med slovensko in ameriško pravno zakonodajo, ki je začetnica te vrste prevzemnega postopka. Temelj diplomskega dela je predstavljen v drugem poglavju, kjer je na konkretnem primeru prikazan prevzemni postopek družbe Merkur, d.d., ter pravni učinki, ki jih povzroči na lastniško prepletenost med njo in Perutnino Ptuj, d.d.. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti poslovanja na podlagi pozitivne slovenske zakonodaje. V zadnjem poglavju je opisana prisilna poravnava, kot posledica neuspešnega prevzemnega postopka, ter njen vpliv na lastniško strukturo obeh delniških družb.
Ključne besede: Prevzemni postopek, menedžerski odkup, prevzem z vzvodom, delniška družba, Merkur, d.d., Perutnina Ptuj, d.d., delnice, ZPre -1, osnovni kapital, prisilna poravnava
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1576; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (567,99 KB)

18.
19.
LIKVIDACIJA, STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Teo Skok, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarstvo je v prenesenem pomenu kot življenje v katerem se rojevajo nova podjetja in odmirajo stara. To rojevanje in odmiranje podjetij poteka v določenih ciklih v katerih lahko zasledimo, da v času gospodarske rasti nastane več novih podjetij ter v času gospodarske krize pa več podjetij preneha s svojim obstojem. Tako kot v življenju tudi v gospodarstvu veljajo pravila, ki se jih naj bi držali. Nastajanje in odmiranje podjetij v gospodarstvu reguliramo s pravnimi normami s katerimi želimo omogočiti transparentno poslovanje ter enake pogoje za vsa podjetja na trgu. Kadar podjetje zaide v finačne težave in je na meji svojega obstoja, takrat za to podjetje začnejo veljati pravna pravila iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta zakon ureja postopke in pravila, ki veljajo za podjetja, ki so insolventa ali gredo v prisilno poravnavo oziroma v stečaj. Za obstoj podjetij pa so potrebne tudi banke, katere servisirajo gospodarstvo z krediti in jim omogočajo nadaljni razvoj ali obstoj na trgu. Vendar se pa lahko tudi zgodi, da banke, ki precenijo gospodarske razmere zaidejo v finančne težave zaradi nepremišljenega poslovanja. V primeru finančnih težav lahko gre banka v likvidacijo ali v stečaj in to področje ureja Zakon o bančništvu (ZBan-1).
Ključne besede: likvidacija, stečaj, prisilna poravnava, ZFPPIPP, ZBan-1
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 3457; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (248,06 KB)

20.
POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA
Ajda Lesjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je institut, ki do pred kratkim v našem pravnem sistemu še ni obstajal. Ko je parlament, maja 2013, odločno sprejel predlog novega stečajnega zakona, se je to spremenilo. Pred tem Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju instituta poenostavljene prisilne poravnave torej ni urejal. V našem pravnem sistemu je na področju insolvenčnega prava urejena prisilna poravnava, kot eden izmed dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti. Druga vrsta insolvenčnega postopka je stečajni postopek. Preden je stopil v veljavo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so insolvenčno področje urejali predvsem trije zakoni, in sicer: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Zakon o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o gospodarskih družbah. Prav tako v nobenem izmed teh zakonov ni bil urejen institut poenostavljene prisilne poravnave. Vlada Republike Slovenije je že leta 2011 začela s pripravo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog je bil torej pred kratkim sprejet, kar pomeni, da smo dobili novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Novela uzakonja institut male oziroma poenostavljene prisilne poravnave, ki predstavlja veliko prednost za samostojne podjetnike in mikro podjetja ter rešitev na področju finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; prisilna poravnava; poenostavljena prisilna poravnava; finančno prestrukturiranje.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 8041; Prenosov: 1223
.pdf Celotno besedilo (369,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici