| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi : diplomsko delo
Nina Gaberc, 2019, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Ključne besede: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1281; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne opore
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1189; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Strokovno izrazje v razstavnih katalogih Umetnostne galerije Maribor
Vesna Ocvirk, 2018, magistrsko delo

Opis: Pogosto se srečamo z razstavnim katalogom, ki je del umetnostnozgodovinske stroke. Zdi se, da je slovenščina kot strokovni jezik v nevarnosti, da bi ga izpodrinila angleščina. Za pomanjkanjem strokovnega slovenskega izrazja pa trpi tudi umetnostna zgodovina. Stroka še vedno nima svojega terminološkega slovarja, zato smo primorani izrazje iskati v strokovnih priročnikih, kot so učbeniki, ter v monografijah in prispevkih strokovnjakov. Razstavni katalog kot besedilna vrsta še ni bil natančneje opredeljen ali kakor koli analiziran. Naš cilj je bil, da celovito predstavimo razstavne kataloge Umetnostne galerije Maribor, v katerih smo opazovali oblikovno in vsebinsko zgradbo ter strokovno izrazje, tega pa v nadaljevanju analiziramo glede na izvor, število besed in glede na besedno vrsto. Analiza je pokazala, da prevladuje samostalniško enobesedno izrazje, ki je večinoma prevzeto. Izkazalo se je, da se za isti pomen uporablja več različnih izrazov, čemur bi se morali v stroki izogibati, da ne bi prihajalo do nejasnosti. Na žalost pa v teh besedilih zasledimo tudi slogovne in pravopisne napake. Stroka brez natančno opredeljene terminologije ne funkcionira dovolj strokovno, zato je pomembno, da se v prvi vrsti terminologija poenoti in zapiše na enem mestu, v enojezičnem strokovnem slovarju.
Ključne besede: Umetnostna zgodovina, umetnostnozgodovinski priročniki, Umetnostna galerija Maribor, strokovni jeziki, razstavni katalog, strokovno izrazje, prevzetost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1208; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

5.
Pred izidom druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika in odprtjem slovarskega spletišča Fran : (bežen prikaz v Pišecah, 2. oktobra 2014)
Marko Snoj, 2014, strokovni članek

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: slovenščina, slovaropisje, slovarji, Fran (spletni portal), jezikovni priročniki, jezikovni viri, e-viri
Objavljeno v DKUM: 15.02.2018; Ogledov: 1041; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (304,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe
Suzana Kolšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe natančneje predstavlja in analizira besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Analiza besedja obsega vzorec šestnajstih izbranih rap besedil, ki vsebujejo zaznamovano sestavino že v samem naslovu besedila. Pozornost je namenjena Toporišičevi splošni delitvi besed (2004) in Snojevi delitvi prevzetih besed (2006) na besede domačega izvora in na besede tujega izvora, med katere slednji uvršča tujke in izposojenke. Magistrsko delo je poleg omenjenih dveh raziskav podkrepljeno tudi z najrazličnejšimi raziskavami drugih avtorjev s področja narečjeslovja, prevzetosti besed in drugih jezikoslovnih razprav. Osrednji del magistrskega dela obsega slovenska rap besedila, ki so bila izbrana iz vsake narečne skupine, in sicer po dveh različnih kriterijih: iz vsake narečne skupine so bili izbrani en avtor in dve besedili; izjema je štajerska narečna skupina, iz katere so bili izbrani dva avtorja in dve besedili; besedila so bila izbrana tudi glede na zaznamovano sestavino v samem naslovu besedila. Analiza besedil obsega pomenske, oblikoslovne, glasoslovne in stilne značilnosti analiziranih besedil in podatke o izvoru besed. Bistven vidik preučevanja je vidik (ne)zaznamovanosti sestavin v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Vse značilnosti posameznih besed v izbranih besedilih temeljijo na jezikoslovnih podstavah jezikovnih priročnikov, in sicer Slovenske slovnice (2004), Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenskega pravopisa (2007), Slovenskega etimološkega slovarja (2016), Slovarja slovenskih frazemov (2011), Velikega slovarja tujk (2006), Priročnega slovarja tujk (2005), ter na primerih nekaterih korpusov slovenskega jezika (Gigafida, Nova beseda, Kres, Termania). Besedni analizi vsakega besedila je dodan grafični prikaz deleža zaznamovanega in nezaznamovanega besedja izbranih besedil.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska rap glasba, (ne)zaznamovano besedje, socialna zvrstnost slovenskega jezika, jezikovni priročniki
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 2189; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

7.
Raba jezikovnih priročnikov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole
Lucija Hameršak, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu na podlagi izbranega učbeniškega gradiva preverjam rabo jezikovnih priročnikov pri pouku slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole in se pri tem osredotočam na zastopanost nalog v gradivu za jezikovni in književni pouk. V teoretičnem delu se sprva ukvarjam z opredelitvijo jezikovne norme in normativistike ter predstavitvijo temeljnih normativnih jezikovnih priročnikov. Sledi pregled ciljev v učnem načrtu za slovenščino, ki so vezani na rabo jezikovnih priročnikov. Podani so tudi izsledki raziskav, ki so bile opravljene na področju rabe slovarskih normativnih priročnikov v šolah, in možnosti rabe jezikovnih priročnikov Razvezani jezik ter Kratkoslovnica, ki sta namenjena osnovnošolcem in osnovnošolkam, ter portala Fran. V empiričnem delu so iz izbranega učbeniškega gradiva izpisane in analizirane naloge, ki se (ne)posredno navezujejo na rabo jezikovnih priročnikov. Ugotovljeno je, da se tovrstne naloge pojavljajo tako v učbeniškem gradivu za jezikovni kot tudi književni pouk. Več nalog, ki se na rabo jezikovnih priročnikov navezujejo neposredno, je pri jezikovnem pouku, pri književnem pouku pa je več nalog takih, ki se na rabo priročnikov navezujejo posredno. Največ nalog je vezanih na rabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, drugi priročniki pa so zastopani v manjši meri. Na podlagi ugotovljenega izpostavljam, da bi bilo treba v učbeniškem gradivu v večji meri spodbujati tudi rabo portala Fran in posameznih jezikovnih priročnikov, na primer Slovenskega pravopisa, Slovarja slovenskih frazemov, Velikega slovarja tujk in terminoloških slovarjev.
Ključne besede: jezikovni priročniki, norma, normativistika, portal Fran, učni načrt, učbeniško gradivo, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 2063; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
USTREZNOST SLOVENSKIH PREVODOV V OSNUTKIH ZAKONODAJNIH BESEDIL ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PRI EVROPSKI KOMISIJI
Nina Borec, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje strokovnih besedil pri Evropski komisiji ne implicira samo prevajanja primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ampak tudi prevajanje nacionalnih zakonodaj držav članic. Tovrstna besedila smo iz funkcijskega vidika umestili med izvršilna, zavezovalna in prikazovalna po Kusterjevi ter praktičnosporazumevalna in strokovna po Toporišiču in Jemec Tomazinovi; glede na njihovo primarno funkcijo smo jih natančneje opredelili kot strokovna. Glede na funkcijsko zvrstnost pravnega jezika smo le-tega povzeli po Cao kot normativnega, performativnega, strokovnega in nedoločnega. Drugi del naloge vsebuje kontrastivno primerjavo desetih naključno izbranih besedil in ugotovljena odstopanja, združena v pet večjih kategorij. Obravnavani prevodi precej bolj odstopajo od norme, ki jo določata Slovenska slovnica (2004) in Slovenski pravopis (2003), kot od jezikovne norme, ki jo določata Medinstitucionalni slogovni priročnik (2015) in Slogovni priročnik Komisije (2010). Količinska analiza kategorij odstopanj med izvirniki in prevodi je pokazala, da je pravopisnih in slovničnih napak nasploh (tj. ne glede na slovensko ali „evropsko“ normo) veliko več kot polovica. Druga odstopanja se vežejo na pomanjkljivosti, vezane predvsem na sam postopek prevajanja in ne izključno na končni izdelek tega postopka. Vzorec je glede na letno objavljeno količino besedil kljub vsemu dokaj majhen, zato rezultatov ne posplošujemo na splošno kakovost besedil, ki jih objavlja zadevni Generalni direktorat Komisije.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, Evropska komisija, priročniki, slovenska jezikovna norma, slovnica, pravopis
Objavljeno v DKUM: 06.06.2016; Ogledov: 1550; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Programsko okolje Force 3.0 : kratek priročnik za uporabo
Severina Oreški, 2012, drugo učno gradivo

Ključne besede: Force 3.0, priročniki, programska oprema
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1390; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Spisovnik za Slovence
Matija Majar, 1850, priročnik

Ključne besede: slovenščina, pravopis, priročniki, 19.st.
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1083; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici