1. Preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Paskolo Mlasko : diplomsko deloRene Paskolo Mlasko, 2022, diplomsko delo Opis: Na vprašanja o okolijskih problematikah lahko najdemo odgovor v ekološkem kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo s svojim sonaravnim pristopom preprečuje degenerativne procese v tleh in spodbuja obogatitev tal z organsko snovjo in mikrobiološko aktivnost. Namen diplomskega dela je narediti načrt za preusmeritev konvencionalne živinorejske kmetije s prirejo mleka v ekološko. V delu bo zajeto načrtovanje gospodarjenja na kmetiji in ekonomika preusmeritve iz konvencionalne reje v ekološko. Z metodo kalkulacij skupnih stroškov in prihodkov smo izračunali, da je ekonomski rezultat v konvencionalni prireji mleka znašal 1917,70 evra. Po opravljeni preusmeritvi rezultati kažejo, da se je finančni rezultat izboljšal in dosegel vrednost 14.521,77 evra. V okviru preusmeritve smo izdelali SWOT analizo, ki nam prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo v preusmeritvenem načrtu usmerjali kmetijo. To delo je iztočnica za uspešno praktično preusmeritev domače kmetije iz konvencionalne reje v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritev, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 586; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. Primerjava mlečnosti prvesnic črnobele pasme glede na izvorMaja Vocovnik, 2021, magistrsko delo Opis: Prireja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Govedoreja se je od sredine devetdesetih let 20. stoletja koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. V Sloveniji se soočamo z neurejenim trgom plemenske živine, kar predstavlja za rejce, ki želijo kupiti večje število plemenskih živali, velik problem. V izogib temu vse več rejcev izvaja nakup plemenskih živali v tujini v upanju, da bodo kupili genetsko boljše živali kot v Sloveniji. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike v proizvodnih parametrih prvesnic, ki so bile pripeljane iz Danske kot breje telice v primerjavi s slovenskimi vrstnicami. Kmetija A in kmetija B sta iz Danske v letu 2019 uvozili vsaka po 17 brejih telic črnobele pasme z namenom, da bi povečali število živali in izboljšanji genetski potencial. Ugotovili smo, da so danske telice statistično značilno (P < 0,01) telile mlajše, namolzle več ECM, priredile več beljakovin (kg) in maščob (kg) ter dosegle višji delež beljakovin v mleku. S tem ugotavljamo, da so uvožene prvesnice v ključnih proizvodnih parametrih boljše od slovenskih vrstnic.
Ključne besede: krave molznice, črnobela pasma, prireja mleka, proizvodne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Ocena prireje mleka in analiza investicije na obravnavanih kmetijahTomaž Žnidarič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta bili izvedeni ekonomska analiza na dveh izbranih kmetijah ter analiza smiselnosti finančne investicije na domači kmetiji. Na eni od analiziranih kmetij so za gradnjo hleva pridobili nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP, druga kmetija pa je gradnjo hleva pokrila z lastnimi sredstvi. Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj kalkulacije skupnih stroškov za prirejo mleka ob trenutni povprečni odkupni ceni mleka v Sloveniji. Za vsako analizirano kmetijo je bila izvedena tudi SWOT analiza. Analiza je pokazala, da na kmetiji A lastna cena mleka znaša 0,30 €/kg, koeficient ekonomičnosti pa 1,31, kar kaže na pozitivno prirejo mleka. Na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,24 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,33, kar iz ekonomskega vidika kaže še smotrnejšo prirejo mleka. Lastno ceno mleka smo ocenili tudi na domači kmetiji, ki ob predpostavljenih parametrih analize znaša 0,27 €/kg mleka, koeficient ekonomičnosti pa znaša 1,46. S finančno analizo smo ugotovili, da se ob povprečni ceni mleka v višini 0,32 €/kg mleka ter upoštevanju konstantnega letnega denarnega toka in obrestne mere investiciji povrneta v času 20. let.
Ključne besede: Kalkulacija skupnih stroškov, ekonomska in finančna analiza, prireja mleka, povprečna odkupna cena
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1252; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,57 MB) |
4. Učinkovitost rabe genetskega potenciala tujih plemenskih bikov v slovenijiJanez Belšak, 2020, diplomsko delo Opis: V nalogi smo primerjali mlečnost potomk po plemenskih bikih lisaste pasme iz Avstrije in Nemčije, s katerimi se je osemenjevalo plemenice v slovenski populaciji, z rezultati mlečnosti v matičnih državah teh bikov. Primerjali smo potomke po 15 plemenskih bikih. Pri primerjavi prireje smo se osredotočili na količino mleka v standardni laktaciji. V primerjavi smo zajeli 1., 2. in 3. laktacijo. Da bi upoštevali tudi različne intenzivnosti reje teh živali, smo uporabili hlevska povprečja. Iz rezultatov smo lahko potrdili hipotezo, da se prireja potomk po istih očetih v povprečju značilno razlikuje med slovenskimi in avstrijskimi ter nemškimi rejami. Potrdili smo lahko tudi, da imajo slovenske potomke po istih plemenskih bikih manjšo prirejo kot njihove sorodnice v avstrijskih in nemških rejah.
Ključne besede: prireja mleka, lisasta pasma, plemenski biki, prireja potomk
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 870; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Preusmeritveni načrt kmetije Svetec iz konvencionalne v ekološko – študija primeraMateja Korošec, 2019, diplomsko delo Opis: V Sloveniji in Evropi je vedno večje povpraševanje po ekoloških živilih. V diplomskem delu smo razvili preusmeritveni načrt za mlečno proizvodno kmetijo Svetec. Predstavljena so bila vsa tri obdobja: pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. V načrtu smo upoštevali želje kmetije in aktualno slovensko in evropsko zakonodajo s področja ekološkega kmetijstva. Razvili smo SWOT-analizo ter tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami za vsa obdobja preusmerjanja. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava bolj ekonomsko upravičena od konvencionalne. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.485,42 €, po preusmeritvi v ekološko pa 19.334,76 €. Koeficient ekonomičnosti se je iz 1,12 zvišal na 1,38. Tudi prireja mleka je ekonomsko uspešnejša v ekološki pridelavi.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, mlečna kmetija, preusmeritveni načrt, ekonomika, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1666; Prenosov: 281
Celotno besedilo (846,58 KB) |
6. Upravljanje tveganj v hladni oskrbovalni verigiTatjana Živič, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Zaradi pogosto spregledanih in nepravočasno upravljanih tveganj ter posledično velikih količin izgub živil v hladni oskrbovalni verigi smo se v diplomski nalogi osredotočili na identifikacijo in vzročno opredelitev potencialnih tveganj na konkretnem primeru hladne oskrbovalne verige pri prireji mleka in mlečnih izdelkov. Omenjeno verigo smo s pomočjo analize HACCP segmentirali in izvedli vzročni grafični prikaz ključnih tveganj oskrbovalne verige, jih analizirali in zanj poiskali možne rešitve. Ključna tveganja smo dopolnili v Katalog tveganj, ki je uporaben pripomoček za upravljanje tveganj v vsaki dani organizaciji, saj njegova uporaba omogoča določati smernice za prepoznavanje tveganj.
Ključne besede: tveganje, upravljanje tveganj, ISO standardi, Katalog tveganj, HACCP sistem, hladna oskrbovalna veriga, prireja mleka in mlečnih izdelkov
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1721; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,83 MB) |
7. Topinambur v prehrani krav molznicAleksandra Dervarič, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Spomladi leta 2015 so na kmetiji Andrečevih iz Sodišincev posadili gomolje topinamburja. Zanimala nas je možnost zamenjave topinamburjeve in koruzne silaže v prehrani krav molznic. Naredili smo kemične analize rastline topinamburja in topinamburjeve silaže. Krmili smo dve skupini krav v vezani reji. Ker smo imeli na razpolago manjšo količino topinamburjeve silaže (saj je za poskus bila namenjena manjša površina, in sicer 20 arov), je posledično v raziskavo bilo vključenih manj živali. Kontrolna skupina je vključevala štiri krave, testna pa tri. Kontrolna skupina je dobivala isti obrok kot pred poskusom, testno skupino pa smo najprej navajali na topinamburjevo silažo. Nato smo jim dva tedna pokladali 30 % topinamburjeve silaže in 70 % koruzne silaže. Potem pa smo jim še dva tedna pokladali 50 % topinamburjeve in 50 % koruzne silaže. Pred začetkom poskusa in po končanem krmljenju 30 % in 50 % topinamburjeve silaže v obroku smo izmerili količine mleka in dali analizirati mleko vsake krave. Proučili smo konzumacijo topinamburjeve silaže in vpliv na količino prirejenega mleka ter na vsebnost hranilnih snovi v mleku. Analizirali smo še hranilno vrednost pridelka in proizvodne stroške topinamburjeve silaže v primerjavi s koruzno silažo. Rezultati iz tega poskusa bodo podlaga za nadaljnje krmne poskuse
Ključne besede: topinambur, silaža, prehrana krav, prireja mleka
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1382; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,95 MB) |
8. Vpliv dodatka melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicahDenis Vasle, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Za poizkus smo se odločili, ker večina že opravljenih poizkusov z dodatkom melase temelji na obrokih, kjer primanjkuje energije. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv dodajanja različnih koncentracij melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicah. Živali v poizkusu so bile ločene v dve skupini, glede na mlečnost in dolžino laktacije. Prva skupina, v kateri je bilo 13 krav črno-bele pasme, je imela krmni obrok izračunan za 25 litrov mleka na dan. V drugi skupini je bilo 22 krav, od katerih sta bili dve rjave pasme, ostalih 20 pa črno-bele pasme. Te krave so imele obrok izračunan za 35 litrov mleka na dan. Poskus je bil razdeljen v tri obdobja in v vsakem obdobju smo spremljali količino namolzenega mleka, količino pokladanega krmnega obroka, ostanka krmnega obroka, porabo vode in temperaturo okolja. Izračunali smo zauživanje krme in ga primerjali z normativnimi vrednosti. Prvo obdobje je potekalo brez dodatka melase. V drugem obdobju smo v optimiziran obrok dodali 1,2 % melase (500 g/kravo/dan) ter v tretjem obdobju dodali 2,4 % melase (1000 g/kravo/dan). V poizkusu smo ugotovili, da je dodatek melase povečal konzumacijo krme in zmanjšal prebiranje, kar je posledično doprineslo višjo vsebnost mlečnih maščob in beljakovin. Na tako izvedenem poizkusu nismo ugotovili, da bi dodatek melase izboljšal prirejo mleka.
Ključne besede: krave molznice, prireja mleka, konzumacija, melasa
Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 3304; Prenosov: 346
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. |
10. |
