| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Načini reje krav in projektiranje molzišč
Simon Kerec, 2010, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo opredelili povezavo med količino in kvaliteto prirejenega mleka v različnih sistemih reje molznic. Primerjali smo dve kmetiji z različnim sistemom reje in načinom molže: prosta reja-molzišče in privezana reja-molzne enote in mlekovod. Podatke o prireji mleka, vključno s slovenskimi povprečji, smo pridobili preko portala CPZ Govedo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije. V raziskavi smo se dotaknili projektiranja molzišč v preteklosti ter opredelili bistvene razlike v sami izvedbi le-teh v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: Prireja mleka, načini molže, projektiranje molzišč
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2532; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

2.
Analiza predvidene ukinitve mlečnih kvot za nadaljnji razvoj prireje mleka v Sloveniji
Andrej Mergeduš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sistem mlečnih kvot in skupne tržne ureditve na področju mleka v EU, zgodovino mlečnih kvot, njihove značilnosti in vplive ter vzroke za njihovo ukinitev. Preučuje prirejo mleka in stanje kvot v Sloveniji. V diplomskem delu so podrobneje predstavljeni rezultati predhodno opravljenih raziskav, ki se nanašajo na vplive in posledice ukinitve mlečnih kvot. Podatki temeljijo na slovenski ekspertizi in študijah OECD-ja, Generalne direkcije za kmetijstvo EU in FAPRI-ja. Rezultati jasno kažejo, da bo ukinitev kvot vplivala na slovensko prirejo. Pričakuje se znižanje cen surovega mleka in posledično upad pridelovalcev mleka v Sloveniji. Upad pa ne bo drastičen, saj Slovenija že do sedaj ni dosegala dodeljenih mlečnih kvot, hkrati pa so spremembe zadnjih let v prireji mleka prinesle bolj specializirane kmetije z ambicioznejšimi in konkurenčnejšimi pridelovalci. Ti se bodo lažje prilagajali spremembam na trgu. Nekoliko bolj ogroženi bi lahko bili le pridelovalci, ki mleko izvažajo v Italijo. Število manjših kmetij naj bi upadlo, a to ne bo posledica ukinitve kvot. Ukinitev kvot bo pospešila potrebne spremembe v mlečno-predelovalni industriji, predvsem v smeri proizvajanja izdelkov z dodano vrednostjo. V diplomskem delu so tudi povzeti odzivi na ukinitev kvot različnih tržnih mlečnih akterjev ter mnenja posameznih agrarnih ekonomistov.
Ključne besede: mlečne kvote, prireja mleka, mlečno-predelovalna industrija
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 3101; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
PRIMERJAVA PODATKOV MLEČNOSTI MED KRAVAMI RDEČEGA HOLŠTAJNA IZ UVOZA IN NJIHOVIMI POTOMKAMI
Jerneja Fujs, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo uporabili podatke o prireji mleka uvoženih plemenskih telic rdečega holštajna (RH) in njihovih potomk. Vključene so bile tri generacije, od zadnje tretjine leta 1999 do vključno 2007. S tem smo želeli ugotoviti, ali je bil uvoz upravičen, glede na njihove v prireji dosežene rezultate. Povprečna količina prirejenega mleka v kg standardne laktacije pri prvi generaciji, ki je čiste krvi RH, je bila 6966,56 +/- 1725,35. Povprečje maščob in beljakovin (%) pri prvi generaciji (4,53 +/- 0,43; 3,36 +/- 0,18) je večja od povprečja slovenske črno-bele pasme (3,96; 3,20) in lisaste pasme (4,13; 3,29) za obdobje 2007. Povprečna količina mleka v kg je bila pri vseh treh generacijah višja za 25,80 % od povprečja pri lisasti pasmi. Črno-bela pasma pa presega vse tri generacije RH za 7,10 %. Na osnovi dobljenih raziskav ugotavljamo, da naši rezultati vseh treh generacij molznic RH v standardni laktaciji dosegajo slovenske proizvodne rezultate lisaste pasme, v primerjavi s črno-belo pasmo so razlike minimalne.
Ključne besede: krave, prireja mleka, črno-bela pasma, rdeči holštajn, križanke
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1438; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (317,00 KB)

4.
Prireja mleka bikovskih mater na konvencionalni kmetiji
Katja Koler, 2011, diplomsko delo

Opis: Analizirali smo rezultate kontrole prireje mleka na družinski kmetiji s statusom reje bikovskih mater v obdobju 16 let, in sicer od leta 1994 do 2010. Vključene so bile tri generacije krav molznic lisaste pasme s standardno laktacijo. V prvi generaciji so bile odbrane bikovske matere in potencialne bikovske matere, v drugi generaciji potomke krav iz prve generacije in v tretji generaciji potomke krav iz druge generacije. Ugotavljali smo, ali lahko na osnovi rejskega cilja in selekcijskega napredka pričakujemo, da bodo potomke bikovskih mater imele enake oziroma boljše proizvodne parametre. Povprečna količina prirejenega mleka v standardni laktaciji je pri prvi generaciji znašala 6458 ± 671 kg. Povprečje maščob v mleku je pri prvi generaciji znašalo 4,01 ± 0,45 %, pri beljakovinah pa je bilo 3,49 ± 0,46 %. V enakem obdobju je v Sloveniji pri lisasti pasmi znašalo povprečje proizvedenega mleka 4586 kg mleka, kar nam pove, da smo imeli pri vseh treh generacijah večjo količino mleka, in sicer 5905 kg. Slovensko povprečje maščob v mleku je v enakem obdobju znašalo 4,12 %. Glede na rezultate smo tako prišli do zaključka, da je povprečje maščob pri generacijah enako slovenskemu povprečju. Ravno nasprotno pa se je pokazalo pri beljakovinah, ki so presegle slovensko povprečje. Beljakovine so pri generacijah v povprečju znašale 3,47 %, medtem ko je slovensko povprečje beljakovin pri lisasti pasmi znašalo 3,32 %. Povprečna količina mleka je bila pri vseh treh generacijah višja za 22,33 % od slovenskega povprečja lisaste pasme v obdobju od 1994 do 2010. Skupno povprečje maščob v mleku je bilo enako kot pri slovenskem povprečju za lisasto pasmo. V odstotkih beljakovin, je razlika povprečja vseh treh generacij v standardni laktaciji s slovensko lisasto pasmo presegala za 4,3 %. Po obravnavi vseh podatkov smo tako ugotovili, statistično značilno razliko (p<0,05) v količini mleka med prvo in drugo generacijo (p=0,054). Statistično značilne razlike (p<0,05) med generacijami v maščobah in beljakovinah v standardni laktaciji pa nismo ugotovili, saj se prva generacija statistično ne razlikuje od druge in tretje generacije. Na podlagi vseh dobljenih podatkov tako zaključujemo, da povprečni rezultati vseh treh generacij krav molznic v standardni laktaciji dosegajo rejski cilj za lisasto pasmo in presegajo slovensko povprečje proizvodnje mleka za lisasto pasmo.
Ključne besede: prireja mleka, bikovske matere, selekcija
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1384; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (488,11 KB)

5.
RENTABILNOST VEZANE REJE KRAV MOLZNIC NA MANJŠI KMETIJI
Rudi Tacer, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati mlečnost na obravnavani kmetiji in oceniti ekonomsko upravičenost prireje mleka na manjši kmetiji. Za oceno ekonomske upravičenosti prireje mleka na kmetiji se je razvil tehnološko-ekonomski simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. Z uporabo razvitega simulacijskega modela je med drugim omogočena tudi izdelava kalkulacij skupnih stroškov za prirejo mleka. Ocenjevali so se pomembnejši ekonomski parametri, kot so koeficient ekonomičnosti (Ke), finančni rezultat (FR), lastna cena (LC) idr. Rezultati ekonomske analize prireje mleka kažejo, da je prireja mleka ekonomsko upravičena tudi na manjši kmetiji z enajstimi molznicami, saj vrednost koeficienta ekonomičnosti dosega 1,32. Med ekonomskimi parametri je ocenjena tudi pozitivna vrednost finančnega rezultata, ki je 6.597 €.
Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski model, kalkulacija, prireja mleka, ekonomski parametri.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1761; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (248,58 KB)

6.
RENTABILNOST INVESTICIJE V HLEV ZA KRAVE MOLZNICE: NOVOGRADNJA IN ADAPTACIJA
Gašper Dajčman, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je oceniti ekonomske parametre prireje mleka na domači kmetiji in nato s pomočjo teh podatkov oceniti rentabilnost investicije v gradnjo novega hleva oz. adaptacijo le-tega. V raziskavo bodo zajeti glavni ocenjevani parametri prireje mleka: vrednost kmetijske proizvodnje, skupni stroški, koeficient ekonomičnosti, lastna cena in finančni rezultat. Na koncu bo narejena še kratka primerjava analize investicije glede na to, ali je hlev grajen na novi lokaciji s pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali pa je grajen na obstoječi lokaciji vključno s porušitvijo obstoječega hleva. Rezultati kažejo, da je prireja mleka na kmetiji ekonomsko upravičena. Gradnja hleva na obstoječi lokaciji se ob upoštevanju 5,5 % letne obrestne mere ne bi povrnila v 15 letih, prav tako se gradnja na novi lokaciji ne bi povrnila v 16 letih. Smotrno bi bilo, da kmetija za investicijo pridobi 50 % nepovratnih sredstev, saj bi se po takšnem scenariju investicija povrnila že v 12 letih.
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, modelne kalkulacije, prireja mleka
Objavljeno: 29.06.2015; Ogledov: 954; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (800,43 KB)

7.
Analiza poslovanja na kmetiji s prirejo mleka
Mihela Polh, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati poslovanje na izbrani kmetiji, ki se ukvarja s prirejo mleka, in nadalje ocena ekonomske upravičenosti prireje mleka v letu 2010. Za oceno ekonomske upravičenosti prireje mleka na kmetiji smo razvili tehnološko-ekonomski simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. Za kmetijsko proizvodnjo smo ocenjevali pomembnejše ekonomske parametre, kot so koeficient ekonomičnosti (Ke), lastno ceno (LC), finančni rezultat (FR) in prihodek (SP). Rezultati ekonomske analize prireje mleka kažejo, da je prireja mleka na kmetiji s 22 molznicami ekonomsko neupravičena (Ke = 0,76), kot tudi ekonomska analiza celotne kmetijske proizvodnje kaže, da je ocenjena vrednost finančnega rezultata negativna vrednost (FR = - 4054,40 €).
Ključne besede: prireja mleka, ekonomika, simulacijsko modeliranje, analiza poslovanja
Objavljeno: 27.07.2012; Ogledov: 1623; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1008,06 KB)

8.
Ekonomika prireje mleka na kmetiji Kovačič
Aleksandra Kovačič, 2014, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj diplomske naloge je oceniti parametre ekonomske in finančne prireje mleka na kmetiji. V raziskavi bodo zajeti glavni ocenjevani parametri prireje mleka, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti, lastna cena mleka in finančni rezultat. Proučevana kmetija spada med večje kmetije v Sloveniji, saj celotna kmetija obsega 80 ha površin in vzreja 230 glav govedi. Razvili bomo pripadajoče tehnološko – ekonomske simulacijske pod-modele pridelave kmetijskih pridelkov in prireje mleka, kateri bodo temeljili na metodologiji kalkulacij skupnih stroškov. Pri izračunu rentabilnosti bomo upoštevali vse outpute in inpute (delovne ure, amortizacijo, stroške pridelave krme, veterinarske posege ...) na kmetijskem gospodarstvu. Ker je bil v letu 2009 zgrajen popolnoma novi objekt za prosto rejo krav molznic z robotskim molziščem, se bo z ustrezno metodologijo (t. i. CBA analiza) analiziral in ocenil kapitalski vložek v investicijo ter pripadajoči finančni parametri upravičenosti investicije.
Ključne besede: prireja mleka, modelne kalkulacije, ekonomska analiza, ocena investicije.
Objavljeno: 03.03.2014; Ogledov: 1307; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (753,24 KB)

9.
VPLIV NAČINA KRMLJENJA MOLZNIC NA KOLIČINO IN KAKOVOST MLEKA TER KONZUMACIJSKO SPOSOBNOST
Florjan Pevec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja.
Ključne besede: krave molznice, način krmljenja, konzumacija krme, prireja mleka, sestava mleka
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 759; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (705,36 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici