| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BOŽIČNE PESMI ZA OTROKE: PRIREDBE ZA GLASOVE S SPREMLJAVO ORFFOVIH GLASBIL
Maša Uranjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diploma je sestavljena iz dveh delov. Prvi del se navezuje na cerkveno bogoslužje, cerkveno glasbo in božič, saj vsebina božičnih pesmi izhaja iz krščanstva. Drugi del obsega priredbe desetih izbranih božičnih skladb za Orffova glasbila. Prvi del bi lahko smiselno razdelili na več podpoglavij. Uvodoma so zapisane nekatere značilnosti in zakonitosti cerkvenega bogoslužja, nato beseda teče o pomenu cerkvene glasbe, njenem zgodovinskem razvoju in njenih zakonitostih. Opisana je vokalna, inštrumentalna in vokalno-inštrumentalna cerkvena glasba in cerkveno ljudsko petje. Pozornost je namenjena adventnemu in božičnemu času, šegam in navadam, ki so značilne za ta čas ter vsebini božičnih pesmi. Navedene so slovenske zbirke cerkvenih pesmi, kjer najdemo tudi pesmi, značilne za adventni in božični čas. Opisana je izbrana slovenska literatura za Orffova glasbila, ki vsebuje ljudske in umetne pesmi. V praktičnem delu diplomske naloge je deset priredb božičnih skladb za Orffova glasbila in petje. Skladbe so enostavne in zato primerne za osnovnošolske učence, saj so upoštevane njihove psihomotorične sposobnosti in stopnja razvitosti glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: cerkvena glasba, cerkveno petje, božič, advent, priredbe, Orff
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 12665; Prenosov: 1586
.pdf Celotno besedilo (942,53 KB)

2.
SLOVENSKA LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA NA ŠIRŠEM PODROČJU OBČINE DOBRNA IN PRIREDBE IZBRANIH PESMI ZA ORFFOVA GLASBILA
Mihaela Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena ljudska glasba na Slovenskem, ljudska glasba v občini Dobrna ter Orffova glasbila, ki so osnova priredbam izbranih ljudskih pesmi za glasove s spremljavo Orffovih glasbil. V poglavju ljudska glasba na Slovenskem so podrobneje predstavljene pevske zasedbe, inštrumentalne zasedbe, folklora, ljudska glasbila ter analiza slovenske ljudske pesmi. V poglavju ljudska glasba v občini Dobrna so prav tako podrobneje predstavljene pevske zasedbe, inštrumentalne zasedbe in folklora ter dvajset izbranih ljudskih pesmi iz omenjenega kraja. Praktični del diplomske naloge je namenjen priredbam dvanajstih ljudskih pesmi za glasove s spremljavo Orffovih glasbil. Skladbe so preproste in namenjene vsem generacijam.
Ključne besede: LJUDSKE PESMI LJUDSKA GLASBILA CARL ORFF ORFFOVA GLASBILA PRIREDBE ZA ORFFOVA GLASBILA DOBRNA
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 3113; Prenosov: 544
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
PRIREDBE LJUDSKIH PESMI Z ELEMENTI RAZLIČNIH SLOGOV ZA INSTRUMENTALNE SESTAVE
Maja Jerič, 2015, diplomsko delo

Opis: Popularna glasba se prepleta z različnimi glasbenimi slogi, obenem tudi z ljudsko glasbo. Združevanje popularne glasbe z ljudsko v različnih popularnoglasbenih priredbah najde pot do raznih poslušalcev. Temeljen pomen pri ohranjanju ljudske glasbe med mladimi predstavlja osnovna šola, ki skrbi, da se slovenska kulturna dediščina še naprej ohranja. Šola obenem tudi pripomore k ozaveščanju o različnih popularnoglasbenih priredbah ljudskih pesmi, ki med seboj povezujejo staro ljudsko glasbo in sodobne glasbene sloge. V teoretičnem delu diplomskega dela je z različnih pogledov definirana improvizacija in variacija, nato je opisano povezovanje omenjenih tehnik skozi zgodovinska obdobja vse do danes. Prav tako smo opisali, kako prihaja do njune uporabe v sodobnih glasbenih slogih tako v popularni glasbi kot tudi v priredbah ljudskih pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela je bilo vključenih 200 štajerskih petošolcev iz sedmih različnih osnovnih šol. Naš namen je bil ugotoviti priljubljenost instrumentalnih priredb ljudskih pesmi pri učencih, kako dobro prepoznavajo instrumentalne priredbe ljudskih pesmi ter kateri elementi so učence ob poslušanju teh posnetkov najbolj pritegnili. Odgovore na vprašalnik smo analizirali in primerjali glede na spol, lokacijo (mesto, vas) in obiskovanje glasbene šole. Raziskava je pokazala, da so deklice bistveno bolje prepoznale naslove instrumentalnih priredb, prav tako tudi učenci iz mesta in učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. V priljubljenosti posnetkov so vse skupine pri vseh priredbah ljudskih pesmi največkrat izbrale posnetek C, ki je bil izvajan v staccato načinu s pridihom popularnega in klasičnega glasbenega sloga ali pa popularnega in jazz glasbenega sloga. Na posnetkih so učence glede na spol, lokacijo in obiskovanje glasbene šole pritegnili podobni elementi, kot so zanimiv ritem, zanimiva spremljava ostalih instrumentov, zanimivo igranje flavte, nekoliko manj pa so jih pritegnili okraski v melodiji in zanimiva melodija. Na podlagi omenjenih rezultatov lahko zaključimo, da se učenci petih razredov glede na demografske parametre med seboj ne razlikujejo v poznavanju in priljubljenosti posnetkov ter glasbenih elementov. Ti rezultati bodo služili kot iztočnica raziskavam, kako pomembno je ohranjanje ljudske glasbe v obliki priredb, zlasti mlajšim generacijam, katerim je potrebno na zanimiv način približati ljudsko glasbo pri pouku glasbene vzgoje.
Ključne besede: variacija, improvizacija, instrumentalna improvizacija, instrumentalna variacija, priredbe ljudskih pesmi, glasbeni slogi.
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1222; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (884,92 KB)

4.
Priredbe literarnih del za mladino
Miha Mohor, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Čeprav v strokovni javnosti prevladuje mnenje, da prirejevalci literarnih klasikov umetnostno besedilo siromašijo, saj sta jezik in literatura neločljiva in obstajata v zapletenem razmerju, članek pokaže, da je naš skupni kulturni spomin v precejšnji meri sestavljen iz raznovrstnih predelav svetovnih klasikov. Slovencem so jih namreč od srede 19. stoletja kulturni posredniki praviloma prvič predstavljali prav v obliki skrajšanih priredb. Prilagajali so jih bralnim zmožnostim vse širše bralske publike in otroškemu dojemanju, v prevodih pa so izvirna besedila spreminjali tudi iz moralističnih ali ideoloških nagibov. Zaradi specifičnih kulturnozgodovinskih razlogov so bili podobni posegi v besedila domačih avtorjev redkejši.
Ključne besede: klasiki, mladinska književnost, literarna dela, priredbe, predelave
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (663,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Vizjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Ključne besede: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici