| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv v gojišče dodanega meta-topolina na rast in razraščanje marelice (Prunus armeniaca L.) v tkivnih kulturah
Lana Hlebš, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2019 proučevali vpliv dodanega meta-topolina v rastno gojišče na rast in razraščanje marelice v tkivnih kulturah. Za rastlinski material smo uporabili lokalni genotip marelice, poznan pod imenom Pišečka marelica, ki je že bila iniciirana v tkivne kulture. Marelico smo razmnoževali na osnovnem gojišču McCown Woody Plant, ki smo mu dodali različne koncentracije meta-topolina (mT) ter 1-naftilocetne kisline (NAA). Pripravili smo kontrolno gojišče (G0), ki ni vsebovalo rastnih hromonov, gojišče G1, ki je vseboval 0,5 mg/l mT in 0,01 mg/l NAA ter gojišče G2, ki je vsebovalo 1,0 mg/l mT in 0,01 mg/l NAA. Opazovali smo povečanje prirasta mase, število poganjkov ter delež vitrifikacije pri rastlinah na posameznem gojišču. Ugotovili smo, da se je najbolje izkazalo gojišče G2, na katerem smo zabeležili povprečni 19,5 faktorski prirast oz. 0,372 g sveže mase, 4,5 poganjka na rastlino, noben poganjek ni bil vitrificiran. Pri gojišču G1 smo opazili 17,9 faktorski prirast oz. 0,326 g povprečne mase, 4,2 poganjka ter en vitrificiran poganjek, medtem ko so bile vrednosti pri kontrolnem gojišču značilno nižje – 3,8 faktorski prirast oz. 0,071 g mase, 1,22 poganjka in trije primeri vitrifikacije. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili tudi korelacijo med prirastom mase rastlin ter številom poganjkov (r = 0,85) in korelacijo med faktorskim povečanjem koncentracije hormonov v gojišču in prirastom mase rastlin (r = 0,63) ter števila poganjkov (r = 0,61).
Ključne besede: marelica, Prunus armeniaca L., tkivne kulture, prirast, poganjki
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 550; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (647,48 KB)

2.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 920; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

3.
Vertikalna in horizontalna prirast v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine
Diana Šraj, 2016, diplomsko delo

Opis: Sedes materiae diplomskega dela je usmerjen v obravnavo stvarnopravnih institutov vertikalne in horizontalne prirasti v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine. Stvarnopravni zakonik (SPZ) je s 1. januarjem 2003 uveljavil izjemno pomembno novost za področje nepremičninskega prava, ker je zakonodajalec v določbi 8. člena povzel vsebino klasičnega rimskopravnega načela superficies solo cedit. Postavitev načela povezanosti zemljišča in objekta kot temeljnega načela nove slovenske nepremičninske ureditve je med drugim narekovala uvedbo pravnega dejstva prirasti kot novega načina pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona (ex lege), ker to načelo onemogoča vertikalno delitev stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini. V skladu z navedenim je zakonodajalec v določbi 54. člena SPZ, ki v naslovu izrecno uporablja pojem prirast, eksplicitno zapisal, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Pravkar navedeno akcesijsko pravilo iz 54. člena SPZ se primarno realizira tudi pri gradnji čez mejo nepremičnine in pri povečanju vrednosti tuje nepremičnine. Vendar so izkušnje iz obdobja veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) spodbudile zakonodajalca, da je v določbah 47. in 48. člena SPZ predvidel še posebno pravno ureditev za ta dva dejanska stanova. V primerjavi z določbami 48. člena SPZ je obravnava 47. člena SPZ zanimivejša za razpravo, zlasti zaradi tretjega odstavka 47. člena, ker je zakonodajalec v njem predvidel možnost prestavitve meje v graditeljevo korist v sodnem nepravdnem postopku. V tretjem in četrtem odstavku predmetnega člena so tudi določeni kriteriji, na podlagi katerih mora sodišče sprejeti takšno odločitev. Na temelju takšne sodne odločbe o določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo nepremičnine de facto pride do razširitve graditeljeve lastninske pravice v horizontalni smeri. Pravna teorija takšno situacijo poimenuje kot horizontalno prirast, čeprav graditelj ne pridobi lastninske pravice samodejno oziroma na temelju zakona (ex lege). V diplomskem delu pojasnim, da uporaba termina prirast po mojem mnenju ni ustrezna, ker lahko pride do lastninskih premikov v horizontalni smeri le s sodno odločbo (oziroma z upravno odločbo ali s pravnim poslom v primeru izvensodne ureditve nastalega pravnega razmerja). Za razliko od 47. člena SPZ analiza specialnega zakonskega besedila 48. člena SPZ ni tako atraktivna, ker zakonodajalec v njem ohranja vertikalno enotnost stvarnopravnih položajev na isti nepremičnini oziroma načelo superficies solo cedit. Iz vsebine določb 48. člena SPZ namreč lahko povzamem, da je v ospredju specialna ureditev zastaranja obligacijskopravnih zahtevkov, zato je mogoče zaključiti, da le – te nimajo stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Glede na to, da je z vidika SPZ tako v primeru gradnje čez mejo nepremičnine kot tudi v primeru povečanja vrednosti tuje nepremičnine v ospredju vprašanje pridobitve lastninske pravice oziroma lastninskih premikov, je začetno poglavje namenjeno pojmu lastninske pravice, njenim omejitvam ter načinom njene pridobitve, vendar zgolj v obsegu, ki je potreben za razumevanje sedes materiae. Le – temu sledi pojasnitev načel, ki »krojijo usodo« tega področja in opredelitev temeljnih pojmov nepremičninske prirasti. Pred samo analizo vertikalne in horizontalne akcesije v luči gradnje čez mejo nepremičnine in povečanja vrednosti tuje nepremičnine je podana še splošna opredelitev pojma prirasti na področju nepremičnin, vključno z navedbo civilnopravnih posledic. Prav tako je osrednja materija podkrepljena z relevantno sodno prakso.
Ključne besede: stvarno pravo, prirast, akcesija, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti tuje nepremičnine, povezanost zemljišča in objekta, superficies solo cedit, lastninska pravica, nepremičnina
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 964; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (970,18 KB)

4.
5.
6.
SUPERFICIES SOLO CEDIT - POVEZANOST ZEMLJIŠČA IN OBJEKTA V SODNI PRAKSI
Blaž Štruc, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je celovito obravnavano stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit) in njegova aplikacija v zakonskih določbah. V posameznih poglavjih sem se najprej osredinil na teoretične razlage, institutom pa so dodani tudi primeri iz sodne prakse, tako da je jasno razvidno, kako se pravna pravila uporabljajo v sodbah sodišč. Omenjeno načelo pomeni, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Gre za ključno pravilo nepremičninskega prava tako v našem, kot tudi v sorodnih pravnih redih. V zakonu so določene tudi izjeme od načela, katerih se podrobneje dotaknem v posameznih poglavjih. Gre za institute gradnje čez mejo nepremičnine, stavbno pravico in etažno lastnino. Načelo povezanosti zemljišča in objekta je obravnavano tako po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po prejšnjih predpisih, ki se v praksi še vedno uporabljajo – gre za Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Občni državljanski zakonik. Veliko sodne prakse je izhajalo in še vedno izhaja ravno iz teh pravnih virov, zato je vključitev in razlaga njunih pravnih pravil o gradnji na tujem svetu, v katerih se odraža načelo superficies solo cedit, nujno potrebna. V diplomskem delu so pojasnjeni tudi temeljni pojmi Stvarnopravnega zakonika, v vsebino katerih poseže vpliv omenjenega načela, gre za pojme stvari, sestavine in nepremičnine. Posebej obravnavam tudi posamezne institute, ki predstavljajo aplikacijo načela povezanosti zemljišča in objekta, poleg že omenjenih izjem gre predvsem za institut povečanja vrednosti nepremičnine in institut prirasti. Zaradi vključitve ureditve po Občnem državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, je prikazan tudi razvoj stvarnega prava na območju Republike Slovenije, saj je tako vsebina določb omenjenih predpisov bolj jasna, njihova razlaga in uporaba v sodni praksi pa bolj razumljiva.
Ključne besede: superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, nepremičnina, gradnja na tujem svetu, prirast, gradnja čez mejo nepremičnine, povečanje vrednosti nepremičnine, ODZ, ZTLR
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 4094; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (840,01 KB)

7.
VPLIV DODATKA TANINOV H KRMI PRAŠIČEV NA DINAMIKO RASTI PO ODSTAVITVI
Aleksandra Pungartnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil proučiti vpliv taninov kot dodatka h krmi na dinamiko rasti pujskov po odstavitvi. Raziskava je potekala v rejskem središču za plemenske svinje Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC), Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, od novembra 2012 do junija 2013. V raziskavo je bilo vključenih 94 pujskov različnih pasem iz dveh ločenih poskusov. Kontrolna (n = 53) in testna skupina (n = 41) sta bili krmljeni z enako krmo, le da je bil v krmo testne skupine dodan tanin v koncentraciji 0,03 % (300 g/t krme). Znotraj posamezne skupine (kontrolna, testna) smo pujske razdelili glede na telesno maso v tri razrede: lahki (< 6000 g), srednji (6000–8500 g) in težki (> 8500 g). Tekom poskusa se je v kontrolni skupini razlika med lahkimi in srednjimi sicer zmanjšala in pri starosti 51 dni ni bila več statistično značilna (p ≥ 0,05), vendar pa so do konca poskusa razmerja telesnih mas med lahkimi, srednjimi in težkimi ostajala enaka kot ob odstavitvi. V taninski skupini je bil povprečni prirast lahkih pujskov v celotnem poskusnem obdobju (starost: 30 – 86 dni) značilno višji (598 ± 102 g/dan; p < 0,05) v primerjavi s srednjimi in težkimi pujski. Posledično se je pri starosti 51 dni telesna masa lahkih pujskov povsem približala telesni masi srednjih, jo ob koncu poskusa (starost: 86 dni) presegla in se povsem izenačila s telesno maso težkih pujskov (≈ 38 kg). Glede na rezultate poskusa lahko sklepamo, da ima tanin, kot dodatek h krmi, ugoden vpliv predvsem na rast lahkih pujskov.
Ključne besede: prašiči, tanini, telesna masa, dnevni prirast.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1619; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (627,43 KB)

8.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, magistrsko delo

Opis: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Ključne besede: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1512; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
OBLIGACIJSKI IN STVARNOPRAVNI VIDIKI VLAGANJ ZAKONCEV V POSEBNO PREMOŽENJE
Matic Nedog, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obligacijskopravne učinke prelivanj premoženjskih kategorij zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki so posledica učinkov stvarnega prava, s poudarkom na uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi. Različna stališča teorije in prakse so si enotna v ugotovitvi, da je področje premoženjskih razmerij med zakoncema v veljavni slovenski zakonodaji podnormirano. Obstoj spornih dejanskih stanj oziroma življenjskih primerov, ki niso zakonsko natančno urejeni pa za rešitev spora zahteva, poleg poznavanja konkretnih okoliščin primera, uporabo ustrezne pravne razlage, s katero se zapolni navidezna pravna vrzel. S pomočjo razlag, teoretiki in sodna praksa zastopajo različna stališča glede vprašanja, ali ima zakonec, ki vlaga v nepremičnino, katere nima v lasti, na podlagi svojega prispevka stvarnopravni ali obligacijski zahtevek. Uvodno poglavje preučuje pojem premoženja in različne oblike premoženjskih kategorij, s poudarkom na premoženjskem režimu zakoncev. Predstavljene so tudi različne oblike prelivanj vrednosti med premoženjskimi kategorijami. V tretjem poglavju je predstavljena problematika vlaganj v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega izmed zakoncev. V okviru izpostavljene problematike so preučena različna stališča teorije in prakse. V nadaljevanju so predstavljeni stvarnopravni učinki izboljšave tuje nepremičnine s poudarkom na institutu akcesije. Predmet preučevanja je tudi načelo superficies solo cedit, ki je tesno povezano z institutom akcesije. Načelo je bilo tekom zgodovinskega razvoja deležno nekaterih sprememb, ki so pomembno vplivale na institut akcesije, zato diplomsko delo preučuje načelo superficies solo cedit tudi iz historičnega vidika. Peto poglavje je v celoti namenjeno pravu neupravičene pridobitve, v katero spadajo povračilne obveznosti v obliki kondikcij in verzij. Pravo neupravičene pridobitve je sredstvo za saniranje nepravičnosti oziroma porušene premoženjskopravne ekvivalence med udeleženimi strankami. V teoriji se pogosto uporablja za povračilne obveznosti izraz kvazikontraktne obveznosti, med katere se štejejo tudi obveznosti iz naslova poslovodstva brez naročila oziroma gestije. V diplomskem delu je predstavljena razvrstitev posameznih kvazikontraktnih obveznosti med kondikcije, verzije in gestije ter razlikovanje med posameznimi povračilnimi obveznostmi. Dostikrat se v teoriji za povračilne obveznosti uporablja širši izraz reparacije kot konstruktiven pripomoček, ki omogoča opredelitev skupnih značilnosti teh zahtevkov. Diplomsko delo je zaključeno z analizo položaja neupravičene obogatitve zaradi učinkov stvarnega prava na nepremičninskem področju in sklepnem razmišljanju o posledicah povečanja vrednosti nepremičnine, ki spada v posebno premoženje, s sredstvi iz skupnega premoženja zakoncev ter zastarljivosti verzijskega zahtevka, ki spada v skupno premoženje zakoncev.
Ključne besede: premoženje, skupno premoženje zakoncev, akcesija, prirast, superficies solo cedit, neupravičena pridobitev, neupravičena obogatitev, kvazikontrakti, reparacije, povračilne obveznosti, kondikcija, verzija, gestija, zastaranje
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 3352; Prenosov: 990
.pdf Celotno besedilo (237,40 KB)

10.
Vpliv sezone na rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev
Tadej Rojs, 2013, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo primerjali rastne, pitovne in klavne lastnosti prašičev (n=240), ki smo jih razdelili v poletno (POL) in zimsko (ZIM) skupino. V POL skupini je bila povprečna temperatura (T) 26,4 °C, medtem ko je bila v ZIM skupini 20,1 °C in je variirala med 7,0 °C in 32,2 °C. Vsi pujski so bili pripeljani iz farme Pristava pri povprečni starosti 70 dni in 26 kg. V času poskusa smo merili mikroklimatske pogoje v hlevih, beležili dnevno porabo krme (na skupino), spremljali rast in merili debelino hrbtne slanine (DHS) (pri starosti 71, 146 in 180 dni). Prašiči so bili nato pri starosti 181 dni zaklani v klavnici po standardnem postopku. V ZIM skupini smo izmerili višje vrednosti CO2 in nižjo koncentracijo O2 v primerjavi z POL skupino. Prašiči POL skupine so imeli skozi vsa obdobja pitanja slabšo konzumacijo krme v primerjavi z ZIM skupino. Zaradi slabše konzumacije v celotnem obdobju pitanja so imeli prašiči POL skupine nižji dnevni prirast, kar se je odrazilo v nižji živi masi ob zakolu in nižji masi klavnega trupa. Naši rezultati kažejo, da so nizke T in s tem povečana konzumacija vplivali na značilno poslabšanje konverzije (P=0,000) v ZIM skupini. Prav tako pa smo pri prašičih ZIM skupine ob zakolu zaznali višjo maso toplih polovic (MTP) in nižji odstotek mesnatosti (M).
Ključne besede: prašiči, sezona, prirast, pitovne lastnosti, klavne lastnosti, plini
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 1263; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (761,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici