Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 1590; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Trenutna kriza v Sloveniji in nezaposlovanje močno vplivata na ustanove oziroma organizacije v zdravstvu. Kadri so tisti, ki omogočajo organizacijam razvoj in uspeh. Ti s svojimi zmožnostmi, sposobnostmi, znanjem in ustvarjalnostjo bistveno prispevajo k uspehu podjetja. Zato je potrebno posebno pozornost usmeriti prav v kadre in njihovo zadovoljstvo. Vsaka bolnišnica želi biti čimbolj uspešna in nuditi kakovostne storitve. Bolnišnice med seboj konkurirajo v zdravstvenih storitvah, da se čim več pacientov odloča za njihovo zdravstveno oskrbo. Da bi lahko izvajale kakovostne storitve, potrebujejo kader, vendar pa imajo pa vse isti problem, nezmožnost zaposlovanja novih sodelavcev. Izjemoma se zaposluje le pripravnike za tehnika zdravstvene nege, kar se financira iz drugega proračuna. Proces iskanja in izbiranja kandidata je dolgotrajen in mora biti dobro zasnovan in premišljen. Glede na število brezposelnih v zdravstveni negi ni težko dobiti formalno izobraženih kadrov, problem je, ali se bo izbran kandidat dobro ujel v delovnem timu. Napačna izbira kandidata povzroča organizaciji velik strošek, ker to pomeni, da bo potrebno iskati in uvajati novega zaposlenega. Pri tem ne gre samo za denar, temveč tudi za čas in energijo, ki so jo drugi vložili v proces. V teoretičnem delu specialistične naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature opisali proces kadrovanja, metode pridobivanja in izbiranje kadra ter proces pripravništva. Nato smo predstavili Splošno bolnišnico Jesenice in njen proces kadrovanja. V empiričnem delu smo ugotavljali stališče in mnenje zaposlenih do opravljanja pripravništva, kakšne sodelavce si želimo zaposleni v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Jesenice, katere kompetence mora obvladati tehnik zdravstvene nege pri svojem delu. Ugotavljali smo zadovoljstvo zaposlenih s svojim delom in delovno organizacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo anketirali medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Jesenice. Rezultati raziskave so pripomogli k preoblikovanju vprašalnika pred razgovorom za službo ter obrazca poročilo mentorja in pripravnika o poteku pripravništva. Ugotovili smo, da je pripravništvo zaželeno, zaposleni z zadovoljstvom opravljajo svoj poklic, kompetence za delo so primerljive s tujo literaturo. Oblikovali smo model zaposlovanja tehnikov zdravstvene nege po opravljenem pripravništvu.
Ključne besede: - kadrovanje - zaposlovanje - izbira kandidata - pripravništvo - zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 2603; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Pripravništvo omogoča, da mladi po zaključenem šolanju pridobijo poleg teoretičnega znanja še praktične izkušnje, ki jim olajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela. V diplomski nalogi je poudarek na obstoju in v razlikah dveh vrst pripravništev. Plačano pripravništvo se s pripravnikom sklene na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kandidatu pa pripada plača za opravljeno delo najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel na delovnem mestu, za katerega se usposablja. Druga oblika je volontersko pripravništvo, ki se opravlja na podlagi posebne pisne pogodbe in pod pogojem, da ga dovoljuje področni zakon. Pripravnik volonter ni upravičen do plačila za opravljeno delo. V Republiki Sloveniji se volontersko pripravništvo opravlja predvsem na področju pravosodja, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in javne uprave. V nalogi je predstavljena najpomembnejša zakonodaja na nacionalni in mednarodni ravni. S področjem pripravništva in zaposlovanja mladih v državah članicah EU se vse od gospodarske krize naprej aktivno ukvarja Evropska Unija. Pregledani so dokumenti Institucij EU, v naslednjem poglavju pa je predstavljen splošen pregled ureditve pripravništva v državah članicah EU. Trenutna Vlada Republike Slovenije volonterskega pripravništva ne podpira. V zadnjem letu potekajo številne razprave o izboljšanju zakonodaje in iskanju idej, kako mladim ponuditi boljše možnosti od opravljanja brezplačnega pripravništva.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pripravništvo v državah članicah EU, brezposelnost mladih
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 2108; Prenosov: 270
Celotno besedilo (910,68 KB)

Opis: Izobraževanje kadrov je zelo zahtevna in odgovorna naloga, še zlasti pa izobraževanje pripravnikov, ki se usposabljajo za samostojno opravljanje del in nalog po opravljenem strokovnem izpitu. Leta 2011 sem tudi sama opravljala pripravništvo farmacevtskega tehnika in tako imela možnost pobližje spoznati delo farmacevtskega tehnika, program in organizacijo pripravništva, naloge in obveznosti pripravnika, organizacijo strokovnega izpita in delo mentorja. Prav zaradi svoje izkušnje in pomembnosti pripravništva kot oblike usposabljanja za delo sem se odločila za raziskavo na to temo. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali je organizacija pripravništva ustrezna, ali so pri izobraževanju pripravnikov uporabljeni ustrezni materiali, ali imajo mentorji poleg velikega obsega svojega dela dovolj časa za delo s pripravniki, kakšna je bila uspešnost opravljanja strokovnega izpita v letu 2011 in ali so pripravniki v času pripravništva pridobili dovolj znanja za samostojno opravljanje dela. Za ugotovitev tega sem uporabila evalvacijo in tako poizkušala ovrednotiti pripravništvo farmacevtskega tehnika v letu 2011. Vrednotenje je potekalo kot sistematično zbiranje informacij in podatkov strokovne literature, zakonov ter koristnih izvlečkov druge literature. Za raziskavo sem uporabila metodo anketnega vprašalnika, kateremu je sledila obdelava in analiza podatkov, na koncu pa sem dodala še možne predloge za izboljšave na tem področju. Pri analizi anketnega vprašalnika so se pri opravljanju pripravništva farmacevtskih tehnikov pojavljale številne pomanjkljivosti. Analiza odgovorov jasno nakazuje na to, da je teoretični del pripravništva dobro organiziran, praktični pa ne. Večina anketirancev je odgovorila, da v času pripravništva niso imeli možnosti delati z različnimi materiali, saj niso delali na vseh področjih, ki so potrebna za uspešno delo farmacevtskega tehnika. Zato ne preseneča, da se je po opravljenem strokovnem izpitu le 50 % (8) anketiranih čutilo dovolj usposobljene za samostojno delo. Po izsledkih raziskave je razvidno, da večina pomanjkljivosti izhaja iz nekakovostnega dela mentorjev. Kljub temu pa je uspeh opravljanja strokovnega izpita 100 %. Želim si, da bi moja naloga vsaj malo pripomogla k boljšemu poteku pripravništva in bodočim pripravnikom omogočila kakovostnejše izobraževanje.
Ključne besede: farmacevtski tehnik, pripravništvo, strokovni izpit, evalvacija.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2012; Ogledov: 3477; Prenosov: 457
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Pripravništvo je institut, namenjen uvajanju v samostojno delo. Po zakonu ni več obvezno, vendar ga je še vedno mogoče opravljati. Pripravniki so lahko osebe v delovnem razmerju ali pa tudi volonterji, to je pripravniki prostovoljci, ki za svoje delo ne dobijo plačila. Pripravniki opravljajo pripravništvo kot volonterji v organizacijah in institucijah, kjer zaposlovanje ni mogoče, saj te nimajo potreb po zaposlovanju, vendar pa se potrebna strokovna znanja in izkušnje pridobijo le tam. Volontersko pripravništvo je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih in tudi nekaj drugih specialnih zakonih in nižjih pravnih aktih, ki določajo, kje in pod kakšnimi pogoji ga je mogoče opravljati. Volontersko pripravništvo je zelo pomembno v poklicih, kjer opravljen strokovni izpit prinaša večje možnosti zaposlitve. Največ volonterskih pripravnikov je v pravosodju, zdravstvu, javni upravi in šolstvu.
Ključne besede: pripravništvo, volontersko pripravništvo, pravosodje, zdravstvo, javna uprava, šolstvo, strokovni izpit. 
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 5056; Prenosov: 644
Celotno besedilo (596,07 KB)