| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Ključne besede: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
Branje slikanic brez besedila v predšolskem obdobju: študija primera
Viktorija Doberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli predvsem osvetliti pomen branja slikanic brez besedila in proučiti njihovo vlogo pri razvijanju vizualne pismenosti. S pomočjo študije primera smo si prizadevali, da bi se otrok naučil brati to vrsto slikanice oziroma natančno opazovati posamezne elemente na ilustracijah, po njih sklepati potek zgodbe in razbrati vzročno-posledične odnose. Zastavili smo si 12 raziskovalnih vprašanj. Težišče raziskovanja se je nanašalo na otrokove odzive in komentarje tekom branja slikanice brez besedila Pomladni živžav, na razbiranje dogajalnega časa, prostora ter počutja in dejanj literarnih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili intervju, opazovanje z udeležbo ter vsebinsko analizo dokumentov, natančneje likovnega dela otroka in fotografij. Ob interpretaciji rezultatov smo pridobili odgovore na vsa raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: slikanica, slikanica brez besedila, ilustracija, pripovedovanje zgodbe, vizualna pismenost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 265; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Zgodbe kot univerzalno orodje pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v waldorfski in javni osnovni šoli v sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 541; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
Digitalno pripovedovanje zgodb spletnih vplivnežev na Instagramu
Anja Hauptman, 2018, magistrsko delo

Opis: Življenje naše generacije se odvija v digitalni dobi, pri čemer je svetovni splet glavni vir širjenja informacij. Te se širijo skupaj z uporabo hitro rastočih družbenih omrežij, ki uporabnikom omogočajo različne interakcije. V danem trenutku nam omogočajo pregled informacij, ki jih z nami delijo ostali uporabniki družbenih omrežjih na svojih profilih. Spremljamo lahko vsakodnevno življenje in navade ljudi, ki jim na družbenih omrežjih sledimo, četudi jih osebno sploh ne poznamo. Najbolj rastoče družbeno omrežje zadnjih let je zagotovo Instagram. Od njegove ustanovitve leta 2010 je na njem aktivnih že kar bilijon uporabnikov. Vedno več uporabnikov je tudi podjetij in posledično spletnih vplivnežev – vplivnih posameznikov, ki ustvarjajo vsebino z namenom oglaševanja komercialnih izdelkov in storitev raznih podjetij. Takšne poteze oglaševanja igrajo pri odločitvah potrošnikov veliko vlogo. Tako postaja oglaševanje preko vplivnih posameznikov na družbenih omrežjih vse pogosteje uporabljen vzorec snovanja oglaševalskih kampanj, pripovedovanja zgodb in tržnih politik. Digitalno pripovedovanje zgodb preko družbenih omrežij je postalo eno izmed močnejših orodij sodobnega spleta. Uporabniki so postali kreativni pripovedovalci zgodb, s tradicionalno zgodbo, vendar podano preko novih medijev in v nove namene.
Ključne besede: družbena omrežja, Instagram, spletni vplivnež, spletno oglaševanje, zgodbe, digitalno pripovedovanje
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 725; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Razvoj zmožnosti pripovedovanja predšolskih otrok ob slikah
Natalija Atelšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj zmožnosti pripovedovanja predšolskih otrok ob slikah bomo govorili o pripovedovanju, ki je eno izmed pomembnejših področij v razvoju govora. Diplomska naloga v teoretičnem delu opredeljuje razvoj govora v predšolskem obdobju od predjezikovnega obdobja, prvih besed, oblikovanja stavkov do tvorjenja besedila. Ker je diplomska naloga osredotočena predvsem na pripovedovanje v predšolskem obdobju, opredeljuje tudi razvoj otrokovega pripovedovanja, dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje, predstavljena je vloga odraslega ter pomen konvencionalnih in malčkovih zgodb. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako predšolski otroci, stari od tri do pet let, s pomočjo pripomočkov (sličic) pripovedujejo zgodbo, koliko besed in koliko besednih vrst (samostalnikov, glagolov in pridevnikov) pri tem uporabljajo.
Ključne besede: pripovedovanje ob sličicah, razvoj govora, tvorjenje stavkov, besedni zaklad, malčkove zgodbe.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1465; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici