1. Pravljica oživljena z lutko : diplomsko deloLaura Murko, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pravljica oživljena z lutko obravnava pomen in možnosti uporabe lutke kot didaktičnega in izraznega sredstva v vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti lutk, njihov razvojni vpliv na otroka ter možnosti uporabe v vrtcu. Izpostavljena je vloga lutke kot orodja za razvijanje govorno-jezikovnih spretnosti, socialnih interakcij in ustvarjalnosti. Predstavljene so tudi različne metode dela z lutko ter pomen vzgojiteljevega načrtovanja in vodenja lutkovnih dejavnosti. Poseben poudarek je namenjen povezavi med lutko in pravljico, ki otrokom odpira prostor domišljije in osebnega doživljanja. Pojasnjeno je, kako lahko pripovedovanje pravljic z uporabo lutk še dodatno spodbuja otrokovo pozornost, razumevanje in sodelovanje. V praktičnem delu je predstavljen primer načrtovanega in izvedenega projektnega dela, v katerem se prepletata pravljica in lutkovna dramatizacija kot orodje za spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, izražanja in sodelovanja. Lutka se tako izkaže kot pomembno sredstvo za celostni razvoj otroka in kakovostno pedagoško delo v vrtcu. Pri izdelovanju lutk smo v ospredje postavili otroke. Spodbujali in upoštevali smo njihove zamisli, ideje in izbiro ter jim tako omogočili, da je lutka postala izraz njegove ustvarjalnosti.
Ključne besede: lutka, pravljica, predšolski otrok, pripovedovanje z lutko, projektno delo v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (2,82 MB) |
2. Vpliv umetne inteligence na pripovedovanje zgodbNuša Vahter, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv umetne inteligence (UI) na sodobno pripovedovanje zgodb v digitalnem trženju. Raziskava izpostavlja, kako UI omogoča razvoj bolj prilagojenih, čustveno angažiranih in avtentičnih vsebin, ki bistveno prispevajo k učinkovitosti digitalnih marketinških kampanj. S pomočjo UI lahko blagovne znamke oblikujejo pripovedi, ki so bolj relevantne in povezane s specifičnimi potrebami ciljnih skupin, kar vodi k večji angažiranosti uporabnikov ter dolgoročnemu grajenju odnosa z njimi.
Ugotovitve kažejo, da UI ne spreminja le načina ustvarjanja vsebin, temveč tudi način njihove distribucije in odzivnosti na uporabniške preference v realnem času. Poseben pomen imajo platforme, kot sta Instagram in TikTok, kjer se kaže uspešnost personaliziranih zgodb, zasnovanih na kulturni relevantnosti in emocionalni povezanosti. Raziskava opozarja tudi na etične izzive, povezane z uporabo UI, kot so varstvo podatkov, transparentnost in odgovorno oblikovanje vsebin.
Posebna pozornost je bila namenjena štirim hipotezam, ki so preučevale vlogo UI pri oblikovanju narativnih strategij, vpliv personaliziranih zgodb na konverzije in zvestobo strank, vpliv sodobnih tehnoloških trendov na trženjske prakse ter pomen avtentičnosti v pripovedovanju. Vse hipoteze so bile potrjene, kar nakazuje, da je vključevanje UI v trženjske strategije izjemno učinkovito pri doseganju večje angažiranosti uporabnikov in gradnji dolgoročnih vezi z občinstvom.
Rezultati dela kažejo tudi na širši pomen uporabe UI, ki sega onkraj zgolj trženjskih ciljev. Pripovedovanje zgodb, ki jih podpira UI, postaja vse pomembnejše tudi v drugih panogah, kot so izobraževanje in zdravstvo, kjer personalizacija informacij lahko pomembno izboljša uporabniško izkušnjo. Prav tako se vse bolj kaže potreba po regulaciji in etični odgovornosti pri uporabi UI v komunikaciji, saj bodo zaupanje, avtentičnost in spoštovanje zasebnosti ključni dejavniki za uspeh v prihodnjem digitalnem okolju.
Delo pomembno prispeva k razumevanju sodobnih sprememb v digitalnem trženju in ponuja vpogled v razvojne smernice, ki bodo oblikovale prihodnost komunikacije med blagovnimi znamkami in uporabniki. Prikazano je, da je uspešno pripovedovanje zgodb v digitalnem okolju odvisno od ravnotežja med tehnološko dovršenostjo in pristnim človeškim stikom, kar postaja vse pomembnejše v svetu hitrih informacijskih tokov in visoke konkurence.
Ključne besede: umetna inteligenca, digitalno trženje, pripovedovanje zgodb, personalizacija vsebin, angažiranost uporabnikov, avtentičnost
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,74 MB) |
3. Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici : diplomsko deloAndreja Tarča, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici obravnava razvoj govora pri otrocih ter vpliv pripovedovanja zgodb na njihov jezikovni razvoj. V teoretičnem delu sta podrobno opredeljena pomen in razvoj govora, pri čemer je posebna pozornost namenjena razlikovanju med narečnim in knjižnim jezikom. Posebej se osredotoča na prleško narečje, vključno z njegovimi oblikoslovnimi in skladenjskimi značilnostmi. Prav tako obravnava metode spodbujanja pripovedovanja pri otrocih, analizira strukturo povedi ter razvijanje domišljije skozi pripovedovanje. Poleg tega vključuje pregled slikanice Muca Copatarica kot pomembnega didaktičnega orodja v procesu jezikovnega razvoja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, osredotočene na jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja. Vključuje podrobno analizo pripovedovanja otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici, zbranih v vrtcu Cezanjevci. Analiza se osredotoča na razmerje med rabo knjižnega jezika in narečja, na rabo enostavčnih in večstavčnih povedi ter na rabo najpogosteje uporabljenih besednih vrst. Rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno, dodane so interpretacije in ugotovitve, ki izhajajo iz opazovanj. Tako smo ugotovili, da v pripovedovanju otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici prevladuje knjižni jezik. Zanimivo je, da so otroci uporabljali več večstavčnih povedi, kar kaže na njihovo sposobnost kompleksnejšega izražanja in razvoja sintaktičnih struktur. Poleg tega so pri pripovedovanju uporabljali največ samostalniških besed, kar nakazuje, da je njihovo pripovedovanje osredotočeno predvsem na poimenovanje oseb, predmetov ipd.
Ključne besede: govor predšolskega otroka, nadaljevanje in pripovedovanje zgodbe, muca Copatarica, domišljija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (850,31 KB) |
4. Pripovedovalska škatla kot didaktični pripomoček v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloEva Vajda, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretični uvod v magistrskem delu na začetku vsebuje podroben opis govornega razvoja. Sledi predstavitev merjenja govornega razvoja. Predstavimo lestvico govornega razvoja in pripovedovanje zgodbe. Osredotočimo se na spodbujanje govornega razvoja in zmožnosti pripovedovanja zgodbe. Zanimal nas je tudi vpliv družinskega okolja na zmožnost pripovedovanja ter merjenje skupnega branja s ček listo. Posvetili smo se še spodbujanju razvoja zmožnosti pripovedovanja zgodbe v komunikacijskem modelu književne vzgoje. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje pogledali didaktične pripomočke za razvijanje zmožnosti pripovedovanja zgodbe, predstavili smo značilnosti pravljice in se osredotočili na Pripovedovalsko škatlo. V nadaljevanju smo naredili raziskavo, v kateri je sodelovalo 12 otrok. V sklopu pravljičnega krožka smo z otroki izvedli šest srečanj in se igrali s Pripovedovalsko škatlo. Želeli smo izvedeti, ali se bo pripovedovanje otrok po uporabi didaktičnega pripomočka Pripovedovalska škatla izboljšalo glede na določene kriterije. Na koncu smo prišli do ugotovitev, da so otroci po uporabi Pripovedovalske škatle povprečno uporabili več besed, več različnih besed, manjšo povprečno dolžino povedi, več enostavčnih povedi ter več priredno in podredno zloženih povedi. Izboljšava po uporabi Pripovedovalske škatle je bila vidna tudi v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti. Povprečno večje je bilo tudi število dogodkov in število pravljičnih prvin.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost, Pripovedovalska škatla
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Goličnik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti.
Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti.
Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Ključne besede: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko deloEva Kušter, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb.
Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,15 MB) |
7. Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ter barvni ilustraciji : diplomsko deloLara Ocepek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ilustraciji ter barvni ilustraciji smo v teoretičnem delu opredelili govor, pripovedovanje, vlogo socialne igre v razvoju govora in skupno branje odraslih in otrok. Pri tem smo se dotaknili razvoja govora in podrobneje opisali faze govornega razvoja, prve besede, razvoj besedišča. Podrobneje smo opisali razvoj pripovedovanja otrok, pripovedovanje ob ilustracijah, skupno branje, razvoj ustvarjalnosti in domišljije otrok ter pojasnili vlogo socialne igre pri razvoju govora otrok.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji, v katerih je sodelovalo 17 otrok starosti 3 do 5 let. Otroci so pripovedovali dve zgodbi, in sicer eno ob črno-beli ilustraciji ter eno ob barvni ilustraciji. Njihove zgodbe smo zvočno posneli, nato pa jih dobesedno prepisali in analizirali. Zanimalo nas je, pri katerem pripovedovanju bodo tvorili več povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov, veznikov in predlogov.
Zanimalo nas je, katera ilustracija bo otroke bolj spodbudila za tvorjenje več različnih besednih vrst.
Rezultati so pokazali, da so otroci tvorili več povedi, glagolov in predlogov pri pripovedovanju ob črno-beli ilustraciji. Pri pripovedovanju ob barvni ilustraciji pa so bili uspešnejši zgolj pri tvorjenju pridevnikov in veznikov. Samostalnike so tvorili enakomerno v obeh pripovedih.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje zgodb, ilustracije, otroci, skupno branje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,41 MB) |
8. Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje : diplomsko deloDijana Krivec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje smo raziskovali, kakšen vpliv ima prebiranje literarnih del na otrokovo besedišče in ustvarjalno pripovedovanje v obdobju šestih mesecev oz. petnajstih srečanj.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na mišljenje in govor, zgodnji govorni razvoj in kasnejši govorni razvoj. Opredelili smo pripovedovanje, rabo stavkov, besedni zaklad otrok, rabo slovnice in kakšna sta otroška domišljija ter ustvarjalnost. Podrobneje smo opredelili, kakšna je vloga odraslega, kako na otroka vpliva književna didaktika in kako lahko odrasla oseba spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost.
V empiričnem delu smo interpretirali ter prikazali rezultate pridobljene raziskave oz. rezultate dveh preverjanj. Izpeljali smo dva preverjanja, in sicer začetno in končno, medtem pa smo načrtovali 15 dejavnosti, ki pokrivajo vsa področja kurikula. Otrokom smo v teh 15 srečanjih načrtno prebirali najrazličnejša izbrana literarna dela in izvajali dejavnosti, ki spodbujajo govor.
V tem obdobju smo opazili ogromen napredek pri otrocih. Povečala sta se besedni zaklad in raba elementov ustvarjalnega pripovedovanja.
Ključne besede: govorjenje, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljija, vloga odraslega
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,06 MB) |
9. Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkahAnika Kavkler, 2023, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk.
V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Ključne besede: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,57 MB) |
10. Vsebinske strategije in vsebinski marketing na družbenih medijih : diplomsko deloAndraž Kovačec, 2023, diplomsko delo Opis: Vsebinska strategija je ključni proces za ustvarjanje prilagojene vsebine, ki zadovoljuje potrebe uporabnikov in poslovne zahteve ter omogoča načrtovanje in upravljanje vsebine na spletnih mestih. To vključuje celoten življenjski cikel vsebine, vključno s tehnično vsebino, za usklajevanje s cilji organizacije. V strategijah, kot je vsebinski marketing, je poudarjen tudi pomen vključevanja strank in uporaba pripovedovanja zgodb na družbenih medijih za vplivanje na čustva, percepcijo in nakupno vedenje potrošnikov. V empiričnem delu smo na podlagi analize vsebin za marketing e-izobraževanj (za slovenski in svetovni trg) in analize spletne ankete ugotovili najpomembnejše dejavnike panoge za potencialni uspeh podjetij.
Ključne besede: vsebinske strategije, vsebinski marketing, družbeni mediji, blagovna znamka, pripovedovanje zgodb
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 661; Prenosov: 66
Celotno besedilo (4,15 MB) |
