Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na antropogene podnebne spremembe kot ekološki in družbeno-kulturni problem se od devetdesetih let prejšnjega stoletja intenzivneje odziva tudi literarna veda. Književnost o podnebni problematiki pripoveduje na estetski način, bralca nagovarja z zgodbami, v njem prebuja emocije, vabi ga k premi-sleku o vrednotah in okoljskem obnašanju. V pričujoči raziskavi se osredinjamo na roman o podnebnih spremembah. V okviru ekoloških žanrov zavzema pomembno mesto in se je v devetdesetih letih prej-šnjega stoletja najprej uveljavil v angleško-ameriškem jezikovnem prostoru. V svojo strukturo vklju-čuje prvine drugih žanrov, zlasti znanstvene fantastike in trilerja. V zadnjem času se od fantastičnih scenarijev odmika k tematizaciji realnih izkušenj s podnebnimi spremembami. Umestiti ga je mogoče v ekološki riziko narativ, kar je opisano na primeru romana Zgodovina čebel norveške pisateljice Maje Lunde. Podnebne spremembe so predstavljene tudi v romanih Na Klancu Tine Vrščaj in Primerljivi hektarji Nataše Kramberger.
Ključne besede: pripovedništvo, podnebna fikcija, ekološki žanri, romani o podnebnih spremembah, ekološki riziko narativ
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava temo kuge v izbranih literarnih delih slovenskih pisateljev, ki so nastala od druge polovice 19. do konca tridesetih let 20. stoletja. Teoretični del zajema predstavitev uporabljenih literarnoteoretičnih pojmov. Hkrati sta predstavljena medicinsko razumevanje kuge in zgodovinski okvir pojavitve kuge na Slovenskem. V analitičnem delu je obravnavanih šest izbranih pripovednih del, v katerih je tema kuge prisotna v meri, ki zadostuje za analizo. Ta dela so razvrščena po kronološkem načelu: France Štrukelj, Kranjska nevesta (1864); Vladimir Levstik, Historija o kugi (1907); Fran Ksaver Meško, Črna smrt (1911); Alojzij Remec, Anno domini (1911); Ivan Pregelj, Plebanus Joanes (1920); Januš Golec, Zlato in kuga pod križem (1934). Pri analizi so v ospredju prikaz tematizacije kuge, opis simptomov, odnos literarnih oseb do kuge in prebolevanje te bolezni, vpliv na potek dogajanja in usodo literarnih oseb, simbolni in metaforični pomeni kuge in literarni opisi. Kuga se je kot bolezen, izvorno pojavna pri bolhah in glodavcih, kmalu prenesla na ljudi. Hitra prenosljivost je povzročila množične izbruhe kuge, ki so se kazali v neobvladljivih epidemijah. Razvili so se različni načini spopadanja s kugo, ki pa niso bili uspešni. Ker pojava epidemije niso znali pojasniti, se je sčasoma izoblikovala miselnost o kugi kot »božjem delu«, torej ideja, da je kuga nekakšna kazen, ki jo je poslal Bog. Ostanki te miselnosti in prisotnosti kuge so vidni še danes, tudi v arhitekturnih dosežkih verskih objektov, kot so cerkve, posvečene svetnikom priprošnjikom proti kugi. Čeprav je od zadnje velike epidemije kuge na Slovenskem minilo približno 300 let, se družba dolgo ni mogla otresti bojazni pred ponovnim izbruhom te nalezljive bolezni. Strah pred njo se je zakoreninil v ljudi in se širil iz roda v rod. Odsev tega se kaže tudi v literarnih delih, tudi tistih, ki so nastala desetletja ali stoletja po tem in jih obravnavamo v magistrskem delu. Tema kuge v njih se kaže pri dogajalnem času, obolelih literarnih osebah, ukrepih, opisu, kjer je ta različen, kljub temu pa so opisani podobni simptomi (povišana telesna temperatura, slabost, zmedenost, drgetanje in izguba zavesti). Opazna razlika je pri predstavitvi smrtonosnosti kuge. Ponekod je kuga predstavljena kot izključno smrtonosna bolezen (na primer Anno domini, Zlato in kuga pod križem), v ostalih pa kot izrazito smrtonosna, toda ne popolnoma. V štirih izbranih literarnih delih je mogoče opaziti ozdravljivost kuge. Hkrati je v vseh delih, razen v Kranjski nevesti, opazna metaforika kuge. Nekatere metafore se ponavljajo in so skupne več delom, na primer morilka, črna smrt, smrt. Delo Plebanus Joannes pri tem izstopa, saj je metaforika precej specifična. Specifična je tudi simbolika kuge, ki je, v primerjavi z ostalimi deli, kjer je v ospredju simbolno pojmovanje kuge kot božje kazni za grešnost človeštva, simbolika vezana na ekspresionistično idejo konca sveta in novega rojstva.
Ključne besede: tema kuge, epidemija, nalezljiva bolezen, slovensko pripovedništvo, analiza izbranih literarnih del slovenskih pisateljev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 67
Celotno besedilo (11,41 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali vlogo vodnih vil v slovenski in evropski folklorni kratki prozi (v pravljicah, bajkah ali mitih in povedkah). Zanimalo nas je, kakšna je njihova vloga, ali obstajajo podobnosti in razlike v njihovi vlogi glede na vrsto folklorne kratke proze in glede na preučevan narod (slovenske vodne vile v primerjavi z vodnimi vilami drugih evropskih narodov) ter kakšne so njihove karakterne značilnosti in zunanja podoba glede na vlogo v kratkoproznih folklornih delih. Prav tako smo raziskovali, kateri motivi in teme se pojavljajo v obravnavanih delih. To smo preučevali na podlagi 25 folklornih zgodb, ki jih glede na kratkoprozne vrste uvrščamo k pravljicam, povedkam in bajkam. V teoretičnem izhodišču smo najprej definirali termina folklorno slovstvo in folklorno pripovedništvo. Opisali smo tudi posamezne folklorne kratkoprozne vrste, s katerimi smo se ukvarjali pri analizi (pravljica, povedka in bajka). V naslednjem poglavju smo pojasnili termine mitološka ali bajeslovna bitja, vodna in vilinska mitološka bitja, bajeslovna bitja vile ter vraževerje ljudi, povezano z vilami. Sledila je analiza izbranih besedil. Interpretacije se izmenjujejo s teoretičnimi opisi posameznih poimenovanj vodnih vil. V podpoglavjih so teoretično opisana posamezna sorodna poimenovanja, ki se pojavljajo v obravnavanih kratkoproznih delih: morska deklica, nimfa, sirena, rusalka in vodna žena. Teoretična izhodišča smo v sklepnem delu povezali z ugotovitvami iz interpretacij folklornih kratkoproznih del. Ugotovili smo, da pri slovenskih folklornih vrstah prevladuje povedka, ki se pojavi samo še v Luksemburgu, pri ostalih evropskih narodih pa prevladujejo folklorne pravljice; izjema je le Grčija, kjer prevladujejo bajke ali miti. Vodne vile imajo v obravnavanih folklornih proznih delih tako glavno kot stransko vlogo, pri čemer je nekoliko pogostejša glavna. Glede na njihove karakterne značilnosti prevladuje kombinacija pozitivnih in negativnih lastnosti. Kombinirani vlogi po pogostosti sledi pozitivna. Ugotovili smo, da so v obravnavanih folklornih vrstah najpogostejše tiste karakterne značilnosti vodnih vil, pri katerih gre za izražanje čustev, najljubše aktivnosti, dobre ali slabe odnose z ljudmi. Pri tematiki prevladuje tema ljubezni do bližnjega, pri motiviki pa motiv smrti. Najpogostejše teme in motivi se pojavljajo v različnih kratkoproznih vrstah in pri različnih narodih.
Ključne besede: Folklorno slovstvo, folklorno pripovedništvo, mitološka ali bajeslovna bitja, vile, vodne vile, vloga vodnih vil
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1341; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,28 MB)