Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Čas nosečnosti predstavlja obdobje, ko so ženske zaradi spremenjenega delovanja imunskega sistema izpostavljene večjemu tveganju za pojav okužb in zastrupitev s hrano. Te lahko vodijo v resne zaplete v zdravju matere in ploda. Da bi razumeli ozaveščenost, znanje, ravnanje in dojemanje tveganja nosečnic in doječih mater glede varnosti hrane smo uporabili kvalitativno metodo z intervjuji. Opravili smo tudi pregled literature, kjer smo primerjali kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki so že raziskovale poznavanje in sledenje priporočilom varnosti hrane v času nosečnosti. V intervjujih je sodelovalo 10 nosečnic in 10 doječih mater. S kvalitativno analizo intervjujev smo pridobili tri teme: poznavanje priporočil, upoštevanje priporočil in viri informacij. Ugotovili smo, da nosečnice sicer poznajo nekatera splošna priporočila o varnosti hrane v času nosečnosti, kljub temu pa je to znanje pomanjkljivo. Razen parazita Toxoplasma gondii, nosečnice in matere po porodu slabo poznajo mikroorganizme, ki predstavljajo tveganje za okužbe in zastrupitve s hrano. Večina intervjuvank hrano odtaja na neustrezen način, prav tako jih je več kot polovica v nosečnosti uživala visoko-tvegana živila. Intervjuvanke kot najbolj zanesljiv vir informacij o varnosti hrane dojemajo zdravstveno osebje, vendar pa je informacije od ginekologa prejela le polovica. Predlagamo, da se izboljša in poenoti načine ozaveščanja o varnosti hrane v času nosečnosti in doda vsebine, ki bi ženskam pomagale pri razumevanju in dojemanju tveganj.
Ključne besede: varnost hrane, nosečnice, matere po porodu, priporočila, dojemanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: dan. Prav tako ne pokrijejo potreb po makrohranilih, saj se povprečne vrednosti gibljejo nekoliko pod priporočili (beljakovine 98,2 %, maščobe 91,5 %, ogljikovi hidrati 85,4 %) priporočenega dnevnega vnosa). Nekoliko nižje povprečne vrednosti od priporočenih smo zabeležili pri nekaterih mikrohranilih.Razprava in sklep_ Prehrana je zelo individualna in se spreminja iz dneva v dan. Glede na ugotovljen nižji vnos makrohranil in mikrohranil od priporočenih vrednosti bi bilo potrebno matere ozavestiti o ustreznemu vnosu ter pomenu hranil v času dojenja_
Ključne besede: dojenje, prehrana, materino mleko, prehranska priporočila, doječe matere.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 162
Celotno besedilo (5,98 MB)

Opis: Judo je tradicionalna japonska borilna veščina, ki od leta 1964 spada med olimpijske športe. Tekmovalci tekmujejo v kategorijah, ki so opredeljene s kilogrami telesne mase. Namen diplomske naloge je predstaviti prehranjevalne strategije oz. navade judoistov v obdobju od 16. do 20. leta starosti, s poudarkom na zmanjševanju telesne mase (v žargonu »zbijanju teže«, ang. »weight cutting«) pred tekmovanjem. Kategorija 16-20 let v judu predstavlja obdobje, ko športniki pričnejo z vrhunskim treningom. Ker se mnogo mladih športnikov ne zaveda pomena prehrane v vrhunskem športu, je bil namen raziskave opredelitev vloge prehrane v tem obdobju. Ocenili smo energijske ter hranilne potrebe športnikov v tem obdobju ter jih primerjali s prehranskimi strategijami, ki jih vidimo v praksi. Poudarek analize prehrane je bil predvsem na oceni strategij, ki jih judoisti uporabljajo v procesu zmanjševanja telesne mase pred tekmovanji in njihovo poznavanje ustrezne športne prehrane. Regulacija telesnih mas odraščajočih športnikov, ki prehajajo v obdobje vrhunske vadbe, je fiziološko zelo zahteven proces. Ugotovljeno je bilo, da nezadostna prehranska podpora, zlasti razvoj komponent sindroma relativnega energijskega pomanjkanja (ang. RED sindrome), negativno vpliva na psihofizično stanje športnika in tudi na njegovo rast ter razvoj v odraščajoči fazi življenja.
Ključne besede: Judo, zbijanje teže, športi moči in hitrosti, prehranska priporočila, sindrom RED
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1079; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Slalom na divjih vodah s kajakom in kanujem predstavlja zahtevno olimpijsko disciplino in ga opredelimo kot šport moči in hitrosti. Vadba športne discipline veslanja na divjih vodah je kompleksna in športnik mora prilagoditi prehransko strategijo presnovnim zahtevam vadbe. Primerno načrtovana prehrana varuje športnikovo zdravje, izboljšuje učinkovitost vadbe in tekmovalne rezultate. Hkrati predstavlja tudi zdravstveno preventivo in zmanjšuje možnost razvoja sindroma RED. Namen diplomske naloge je primerjava prehranskih vnosov vrhunskih kajakašev in kanuistov s priporočili športne prehrane za športe moči in hitrosti. Rezultati analize nakazujejo, da je predvsem pri moških športnikih prenizek vnos energije zaradi prenizkega vnosa OGH in M. Pri ženskih športnicah je ta problem manj izrazit. Na osnovi rezultatov diplomske naloge lahko priporočimo izobraževanje športnikov o pomenu pravilne športne prehrane in redno vključevanje prehranske obravnave v proces športne vadbe slaloma na divjih vodah s kajakom in kanujem. Prehransko strategijo športnika je potrebno spremljati in jo individualno prilagajati potrebam športnika. Vzgojo športnikov je potrebno pričeti že v mladih letih, da zaradi sindroma RED nista ogrožena rast in ravoj mladih športnikov.
Ključne besede: slalom na divjih vodah s kajakom in kanujem, športi moči in hitrosti, prehranska priporočila, sindrom RED
Objavljeno v DKUM: 29.01.2019; Ogledov: 1753; Prenosov: 210
Celotno besedilo (5,83 MB)