| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)
Iztok Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Povzetek V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami. S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019). Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti. Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti. Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Ključne besede: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

2.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Ključne besede: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1528; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

3.
PRESOJA MOŽNIH REŠITEV REKONSTRUKCIJE KRIŽIŠČA »LOKOVICA« na državni cesti G2; 112, odsek 1254 Holmec–Poljana
Aleš Krevh, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomske naloge je presoja možnih rešitev rekonstrukcije križišča »LOKOVICA« na državni cesti G2; 112, odsek 1254 Holmec–Poljana. Prikazani so postopek in metoda planiranja rekonstrukcije križišča z opisom obstoječega stanja, podatki o prometu, analiza prometne varnosti, prognoza prometnih tokov za plansko obdobje ter predstavitev dveh variant rekonstrukcije s prikazom njune prometne učinkovitosti. Kot prva rešitev je predstavljena izvedba nesemaforiziranega štirikrakega križišča z levo zavijalnim pasom na državni cesti, kot druga pa izvedba krožnega križišča. Izdelana je medsebojna primerjava posameznih rešitev po gradbenotehničnih, okoljskih in prometno-ekonomskih parametrih ter prometnovarnostnih pogojih.
Ključne besede: krožno križišče, nesemaforizirano štirikrako križišče z levo zavijalnim pasom, rekonstrukcija, kriteriji upravičenosti, primernost izvedbe, promet.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1523; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

4.
Primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Aleksandra Messner, 2015, diplomsko delo

Opis: V izvršilnem postopku se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je tako javna listina, na podlagi katere se lahko prisilno izvrši upnikova terjatev. To pa je lahko sodna odločba, sodna poravnava, notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov, če izpolnjujejo pogoje za izvršljivost posamezne vrste listine oz. odločbe. Izvršilni naslov izvira iz nekega predhodnega postopka, v katerem je bilo meritorno odločeno o vsebini obveznosti. Izvršilno sodišče je tako na izvršilni naslov popolnoma vezano in vanj ne sme posegati ali ga spreminjati. Zaradi tega mora biti v njem obveznost opredeljena tako subjektivno kot tudi objektivno. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik (subjektivna opredelitev) ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (objektivna opredelitev). V praksi pogosto nastanejo težave, ker terjatev v izvršilnem naslovu ni opisana dovolj natančno, zaradi česar izvršilno sodišče predlog za izvršbo kot neutemeljen zavrne. V sodni praksi lahko najdemo številne napotke, ki so v pomoč tožnikom, da pravilno oblikujejo zahtevke in se tako izognejo nepotrebnim stroškom in postopkom, ki nastanejo, če je obveznost v izvršilnem naslovu nedoločena in zaradi tega neprimerna za izvršbo.
Ključne besede: Izvršba, izvršilni naslov, vrste izvršilnih naslovov, primernost izvršilnega naslova, določenost terjatve, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 11.05.2016; Ogledov: 2763; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (766,80 KB)

5.
Primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji
Niko Žmavcar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se podrobneje ukvarjamo z drugo sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V prvem delu predstavimo definicije, povezane s sanacijo bančnega sistema, in modele, ki se uporabljajo za sanacijo. Nadaljujemo s kratkim zgodovinskim pregledom bančnega sistema v Sloveniji ter navedemo glavni vzrok slovenske sanacije, kar je prehitra in neuravnovešena rast bančnega sistema pred krizo in začetek svetovne gospodarske krize. Sanacijo bančnega sistema v Republiki Sloveniji kronološko predstavimo in opredelimo zakonsko podlago. Ukrepe, ki so bili v Sloveniji uporabljeni, torej stresni testi, dokapitalizacija in ustanovitev slabe banke, podrobneje opišemo in prikažemo njihovo uresničevanje. V zadnjem delu diplomskega projekta ugotavljamo primernost sanacije bančnega sistema v Republiki Sloveniji. V primerjavi z dvema evropskima državama, Španijo in Irsko ugotovimo, da je bila sanacija slovenskega bančnega sistema v osnovi izvedena primerno, vendar pa bi lahko bili določeni ukrepi izvedeni optimalneje.
Ključne besede: bančni sistem, sanacija bančnega sistema, dokapitalizacija, slaba banka, primernost, Španija, Irska
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1638; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (926,28 KB)

6.
UPRAVLJANJE, OBVLADOVANJE TVEGANJ IN SKLADNOST V ZAVAROVALNICI MARIBOR
Karmen Semler, 2015, diplomsko delo

Opis: Nov sistem upravljanja zavarovalnic, ki ga prinaša direktiva Solventnost II zagotavlja večjo stabilnost in transparentnost poslovanja zavarovalnic in s tem tudi boljšo zaščito zavarovancev, ki so uporabniki zavarovalnih storitev. Kot negativno posledico uvedbe direktive Solventnost II lahko štejemo višje administrativne stroške ob vpeljavi direktive. Dolgoročno pa bi naj direktiva vplivala na ugodnejše poslovanje zavarovalnic. Korporativno upravljanje zavarovalnic pa v sektor zavarovalništva prinaša več etike, s tem pa tudi večje zaupanje v zavarovalne storitve in produkte.
Ključne besede: zavarovalništvo, Zavarovalnica Maribor, Zakon o zavarovalništvu, korporativno upravljanje, obvladovanje tveganj, tveganja, skladnost, Solventnost II, Lamfalussyjev proces, EIOPA, zahtevani solventnostni kapital, minimalni zahtevani kapital, zavarovalno-tehnične rezervacije, vrednotenje lastnih sredstev ORSA, kakovost podatkov, prenos informacij, sposobnost in primernost, ključne funkcije, notranje kontrole, izločeni posli, poročanje in razkritja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 2099; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
Flaw acceptability assessment detected in HSLA steel weld joints
Inoslav Rak, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: The flow size in weld joint can be determined by non destructive examination (NDE). Because of different mateials, and loading as well as because of the possible effect of corrosive environment the question arises how to assess reliably the allowable falw size in different weld joint parts. The presence of flaws is obvious but the possibilities of their revealing are limited and not always posssible. The flaw size and distribution are the essential parameters for the structure capacity of bearing under high loading the weld joint. The larger is the allowable flaw size anticipated, the safer is the welded structure, and the easiest is the detection of the flaw size by NDE methods. Thus for assessing the safety of complex loaded welded structure, machine parts or equipment life time, it is obligatory to consider the requirements of different "Fitness for Purpose" systems. The article presents the possibility of assessing the detected flaw by means of NDE if the material fracture toughness of the area where the fatigue crack tip located is known. The fatigue crack represents the severest discontinuity that can occur in a welded joint. The principles of IIW Guidance on Assessment of The Fitness for Purpose of Welded Structures - IIW/IIS-SST-1157-90 and BS PD 6493 and separately ETM that treats mis-matched weld joints are shown and used.
Ključne besede: zvarni spoji, dopustna velikost napake, lomna žilavost, trdnostna heterogenost, primernost za uporabo, weld joint, allowable flaw size, fracture toughness, strength mis-match, fitness for purpose
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1516; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Montažno krožno križišče na Fochovi ulici v Mariboru
Aljaž Majcen, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Predmet obravnave projektne naloge je rekonstrukcija klasičnega križišča v montažno krožno križišče na Fochovi ulici v Mariboru. Slednja križišča sodijo med alternativne tipe krožnih križišč, katerih glavna lastnost je, da so postavljena v gabarite obstoječega križišča. Namenjena so izboljšanju prometne varnosti in pretočnosti prometa. K izgradnji montažnega krožnega križišča v veliki meri botruje pomanjkanje finančnih sredstev za stalno izvedbo oz. dokazovanje smiselnosti izvedbe krožnega križišča. Osnovni namen je preučitev možnosti oz. kriterijev za preureditev obstoječega trikrakega križišča. Zajema analizo parametrov, ki vplivajo na smiselnost izvedbe montažnega krožnega križišča in ob koncu tudi predlagano projektno rešitev.
Ključne besede: krožno križišče, montažno krožno križišče, kriteriji upravičenosti, rekonstrukcija, primernost izvedbe
Objavljeno v DKUM: 04.09.2013; Ogledov: 1728; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

9.
PRESOJA USTREZNOSTI REKONSTRUKCIJE NEDOVOLJENE OBLIKE KRIŽIŠČA V GORNJI RADGONI V MINI KROŽNO KRIŽIŠČE
Ana Matavž, 2013, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela je preveritev ustreznosti rekonstrukcije križišča v Gornji Radgoni v mini krožno križišče. V obravnavanem križišču je problematična predvsem geometrija križišča in prometna varnost. V diplomski nalogi so podane tri možne rešitve, ki bi izboljšale situacijo v križišču. In sicer sprememba kota priključevanja stranske prometne smeri na glavno prometno smer, delno kanaliziranje križišča in izvedba mini krožnega križišča. Za vsako od teh rešitev je preverjeno izpolnjevanje kriterijev za presojo upravičenosti izvedbe, na podlagi katerih je izvedena medsebojna primerjava variant. Iz medsebojne primerjave je nato določena optimalna rešitev.
Ključne besede: mini krožno križišče, rekonstrukcija, kriteriji upravičenosti, primernost izvedbe
Objavljeno v DKUM: 08.05.2013; Ogledov: 1635; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

10.
PRESOJA MOŽNIH REŠITEV REKONSTRUKCIJE KRIŽIŠČA V TROBLJAH
Rok Bricman, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomske naloge je presoja možnih rešitev rekonstrukcije obstoječega križišča v Trobljah. Prikazan je postopek in metoda planiranja rekonstrukcije križišča z opisom obstoječega stanja, podatki o prometu, analizo prometne varnosti, prognozo prometnih tokov za plansko obdobje ter predstavitev dveh variant rekonstrukcije s prikazom prometne učinkovitosti obeh variant.
Ključne besede: krožno križišče, semaforizirano križišče, rekonstrukcija, kriteriji upravičenosti, primernost izvedbe, promet
Objavljeno v DKUM: 15.03.2012; Ogledov: 2178; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 1.82 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici