| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 401
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Korupcija in boj proti korupciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vern Kragelj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, smo se posvetili nastanku korupcije, njenemu zatiranju, organizacijam, ki se ukvarjajo z zatiranjem korupcije, ter primerjavo stopnje korupcije in načinov spoprijemanja s tem pojavom Danske in Somalije. Korupcija v modernem svetu predstavlja enega večjih problemov. Z gotovostjo lahko trdimo, da to še zdaleč ni nek nov problem, saj se z njo spopadamo že tisočletja. Je pojav, ki ga je zelo težko odkriti in dokazati, zato se redko srečamo s kakšno prijavo in škandalom povezanim s korupcijo. S pomočjo korupcije se na napačna mesta lahko prebijejo napačni ljudje, to pa lahko vpliva zelo slabo na prebivalstvo in samo kvaliteto življenja v državi. Kršitelji s korupcijo poskrbijo za svoje dobro, medtem pa lahko močno oškodujejo druge ljudi, državo, podjetja ali katero koli drugo institucijo v kateri so prisotni. S pomočjo organizacij in njihovih dokumentov, oziroma listin, ki podprejo države pri zatiranju korupcije, se veliko držav do neke mere otepe te problematike, vendar pa korupcije še nikomur ni uspelo popolnoma izbrisati. Organizacije se s svojimi listinami in dokumenti močno trudijo, da zatrejo ta škodljiv pojav, najbolj pomembne pa so pri zatiranju korupcije države, katerih naloga je, da ukrepe ustrezno implementirajo, poostrijo zakonodajo, izboljšajo integriteto, kršitelje ustrezno kaznujejo in s tem pripomorejo, da se morebitni bodoči kršitelji premislijo. Pomembno pa je tudi to, da se na prava mesta postavijo pravi in zaupanja vredni ljudje, z visoko stopnjo integritete in poštenosti. Korupcija najbolj škoduje slabše razvitim državam in državam v tranziciji, ter s tem posledično tudi njihovim prebivalcem, ki posledično najbolj nastradajo zaradi škodljivih posledic korupcije na državo in na način življenja v njej. Korupcija navadno najbolj tepe ljudi srednjega ali nižjega razreda, saj si posamezniki na visokih položajih vzamejo toliko sredstev zase, da le teh za nižji sloj zmanjka. Prav zaradi tega je zatiranje korupcije izredno pomembno, saj moč držav stoji na ramenih običajnih, delovnih ljudi, ki pa zaradi slabih razmer, ki jih povzroča korupcija, svoje domovine prepogosto zapuščajo, z namenom iskanja boljšega življenja drugje.
Ključne besede: korupcija, integriteta, preprečevanje korupcije, primerjave, Danska, Somalija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 205; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (634,86 KB)

2.
Vizija nič v varnosti prometa : švedska implementacija
Matjaž Vrečič, 2021, diplomsko delo

Opis: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Ključne besede: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (494,45 KB)

3.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Tujci na prestajanju kazni zapora - primerjava med evropskimi državami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Staš Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Prestajanje zaporne kazni je lahko za zapornike zelo stresno. Predvsem pa to velja za zapornike, ki prihajajo iz tujine, ki so večinoma izpostavljeni številnejšim negativnim dejavnikom. Tujci veliko manj časa preživijo z družino ali pa ga zaradi specifičnih okoliščin situacije, v kateri so se znašli, sploh ne morejo. Prav tako se tujci težje soočajo s pravili v zaporih, saj jih nemalokrat zaradi jezikovnih ovir pravzaprav ne razumejo. Ob omejenem stiku z bližnjimi in kulturni deprivaciji zaradi nepoznavanja jezika, med težave tujcev v zaporu prištevamo še soočanje z diskriminacijo. Evropske države se z reševanjem težav tujcev v zaporih soočajo na različne načine. V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje deleža tujcev v evropskih držav. Na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov smo primerjali deleže zaprtih oseb v posameznih evropskih državah. Ugotovili smo, da je v državah EU precej večji delež tujih zaprtih oseb, kot v drugih evropskih državah. Vzroke smo našli predvsem v boljši gospodarski razvitosti teh držav, ki so posledično skozi čas privabljale številne tujce v svoje države. S komparativno metodo smo tudi primerjali delež tujcev v populaciji posamezne države in njen delež tujcev v zaporu. Prišli smo do spoznanja, da se delež tujcev med prebivalci ne preslika enakomerno na delež tujih zaprtih oseb v zaporu. To pomeni, da nekatere države nimajo visokega deleža tujcev med prebivalstvom, vendar pa imajo visok delež tujih zaprtih oseb. Poglobljena analiza tujcev v slovenskih zaporih je pokazala, da je delež tujih zapornikov v zadnjih letih močno narastel. Prav tako se je povečal delež tujih zapornikov iz neevropskih držav.
Ključne besede: zapori, zaporniki, tujci, evropske države, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Organizacija, delovanje in usposabljanje specialnih policijskih enot po svetu : magistrsko delo
Matej Vogrinčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem in njegov pomen, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizma. Predstavljena sta tudi pojma terorizem in antiterorizem, ki na prvi pogled delujeta ista, vendar pa sta si po dejavnosti različna. Kot napoveduje že naslov magistrske naloge, pa so osrednja tema specialne policijske enote, za katere so podrobneje opisani organizacija, delovanje ter usposabljanje; opisali smo 11 specialnih policijskih enot po vsem svetu: ameriške enote Green Berets, NAVY SEALs ter RANGERS, poljsko specialno policijsko enoto Grom, rusko specialno policijsko enoto Alpha Group, češko specialno policijsko enoto URNA, izraelsko specialno policijsko enoto Sayeret Matkal, izraelsko specialno policijsko enoto Shayetet, špansko specialno policijsko enoto Grupos de Operaciones Especiales (v nadaljevanju GEO), indijsko specialno policijsko enoto Marcos in slovensko enoto Rdeči panterji. Enote smo opisali tako, da smo pri vsaki na začetku najprej opisali kratko zgodovino in njen nastanek, nato pa še tri prej omenjene ključne teme – organizacijo, delovanje in usposabljanje. Za zaključek smo vseh deset tujih specialnih policijskih enot primerjali s slovensko specialno policijsko enoto Rdečimi panterji. Na podlagi vseh ugotovitev, do katerih smo prišli preko kvalitativnega raziskovanja obstoječe literature, smo ovrgli vse na začetku zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so si enote po svetu precej različne, tako po sami organizaciji, kot tudi po delovanju in usposabljanju. Slovenska specialna policijska enota je kljub maloštevilnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam po vsem svetu. Kljub raznolikosti med enotami, pa imajo vse enote skupni cilj – boj proti terorizmu.
Ključne besede: policija, specialne policijske enote, Rdeči panterji, terorizem, boj proti terorizmu, protiteroristične enote, primerjave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 410; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Primerjava nekaterih morfoloških in fizioloških značilnosti specialne enote slovenske policije in ameriške specialne enote S.W.A.T.
Jožef Šimenko, Milan Čoh, Branko Škof, Bojan Zorec, Radoje Milić, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Predstaviti morfološke značilnosti specialne enote slovenske policije in jih primerjati s specialno enoto ameriške policije Special Weapons and Tactics (S.W.A.T.). Metode: V raziskavi je sodelovalo 17 policistov specialne enote Generalne policijske uprave. Izmerili smo sledeče spremenljivke: telesno težo (AT), telesno višino (AV), indeks telesne teže (BMI, kg/m2), pusto telesno maso (LBM, kg), delež maščobne mase (%), delež absolutne maščobne mase (kg) in maksimalno aerobno kapaciteto (VO2max, ml/kg/min). Podatke smo primerjali z raziskavo, ki jo je opravil Dawes (2011) na pripadnikih specialne enote S.W.A.T. Ugotovitve: Pripadniki specialne enote slovenske policije so značilno mlajši (ASdiff 6,49 leta, 95 % CI 2,62–10,38), lažji (ASdiff 10,57 kg, 95 % CI 4,03–17,11), imajo manjši indeks telesne mase (ASdiff 3,87 kg/m2, 95 % CI 2,24–5,50) in premorejo večjo maksimalno aerobno kapaciteto (ASdiff 12,54 ml/kg/min, 95 % CI 10,67–14,41) od specialne enote S.W.A.T. Pomembno se razlikujejo v maksimalni aerobni kapaciteti (SLO 57,9 ± 3,35 ml/kg/min; S.W.A.T. 45,36 ± 1,72 ml/kg/min), katera je pri pripadnikih specialne enote slovenske policije v povprečju večja za 12,54 ml/ kg/min. Ta rezultat nakazuje na kakovostnejšo telesno pripravljenost slovenskih pripadnikov specialne enote. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi, ki jo je opravil Dawes (2011), so podatek za VO2max pridobili s posredno oceno rezultata teka na 1,5 milje po normativih, ki jih predstavlja Cooper Single Fitness Norms (CSFN). Pomembno omejitev predstavlja tudi zaposlitvena struktura specialnih enot, saj so naši pripadniki polno zaposleni v svoji enoti, enota, s katero smo primerjali podatke, pa nima statusa polno zaposlene specialne enote. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje strokovnih člankov na temo morfologije in predvsem telesne pripravljenosti specialnih enot policije. Praktična uporabnost: Rezultati in primerjave potrjujejo ustreznost selekcijskega postopka in kinezioloških programov, ki jih uporabljajo poveljujoči v specialni enoti slovenske policije in so povsem primerljivi, v nekaterih kazalcih celo boljši, z/od programov tujih specialnih policijskih enot. Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultati študije nakazujejo odlično telesno pripravljenost pripadnikov slovenske specialne enote v primerjavi s pripadniki tujih specialnih enot. Ti predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave in predstavljajo splošen opis stanja pripadnikov specialne enote slovenske policije.
Ključne besede: morfologija, fiziološke značilnosti, policija, specialne enote, primerjave, Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (342,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti davčnega organa po metodi benchmarking
Sanja Krautberger, 2018, magistrsko delo

Opis: Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje. Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave. Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo. Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj. Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.
Ključne besede: benchmarking, davčni organ, orodje za merjenje, merjenje učinkovitost in uspešnosti, strategije, primerjave, učenje od najboljših praks, upravljanje učinkovitosti.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 727; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

9.
Fizična pripravljenost policista v primerjavi s fizično pripravljenostjo vojaka : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Ajdnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo dve največji varnostni državni instituciji, policijo in vojsko. V slednjih so zaposlene osebe, ki varujejo javni red in mir. Od njih se pričakuje odlična psiho-fizična pripravljenost, saj so oni tisti, ki branijo državo ter njene državljane. Zanimalo nas je, koliko časa dejansko vložijo v svoj razvoj, ter koliko k temu prispevajo institucije, v katerih so zaposleni. Z kvalitativno analizo smo ugotavljali, koliko in če sploh se posvečajo športnim dejavnostim, zaradi katerih lahko ohranjajo svojo fizično kondicijo. Raziskali smo tudi, kdo ima možnost do fizične dejavnosti med službo, ki bi jim glede na ostre kriterije pred vstopom v vojsko ali policijo morala biti omogočena ter vzdrževana tudi ko so že enkrat v delovnem razmerju. Na policijskih upravah potekajo usposabljanja za policiste Posebne policijske enote, policiste v streljanju in vadba samoobrambe. Vsakemu udeležencu pripada osem ur usposabljanja mesečno in sicer, tri ure za teoretično izpopolnjevanje ter pet ur za praktični postopek in samoobrambo. V sodelovanju s fakulteto za šport je Generalna policijska uprava predpisala program za spremljanje psihofizičnega stanja policistov. Program obsega vsebine iz področja policijskih pooblastil, praktičnih postopkov s samoobrambo, ravnanje in streljanje z orožjem, ter psihofizične zmožnosti (Podlogar, 2014). Rezultati so pokazali, da policija svojim pripadnikom omogoča telesno aktivnost, vendar v zelo omejeni količini. Medtem pa pripadniki vojske vsakodnevno izvajajo razne fizične aktivnosti, njihova pripravljenost pa se meri enkrat letno na preizkusu gibalnih sposobnosti. Vsak vojak je ocenjen, če se med njimi najde kakšen, ki opravi preizkus dve leti zaporedoma z najnižjo oceno, je ta potencialen kandidat za prekinitev delovnega razmerja. Vojska skrbi, da so njeni pripadniki odlično fizično in psihično pripravljeni. Glede na ugotovljeno, je zelo zanimivo dejstvo to, da so psihofizični kriteriji za sprejem policista na akademijo precej težji od psihofizičnih kriterijev za sprejem vojaka na usposabljanje.
Ključne besede: policija, policisti, vojska, vojaki, fizična pripravljenost, uposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.05.2018; Ogledov: 1341; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (665,38 KB)

10.
Lovsko čuvajska [!] služba - primerjava z ureditvijo v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jan Marolt, 2017, diplomsko delo

Opis: Lovski čuvaji imajo pomembno vlogo pri varovanju okolja in vseh prosto živečih živali, ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah Evropske unije. V diplomskem delu smo proučevali slovensko lovsko čuvajsko službo in lovsko čuvajske službe v državah Evropske unije in jih primerjali z njihovo ureditvijo. Diplomsko delo predstavlja pomen lovsko čuvajske službe za okolje, kako se je služba razvijala v zgodovini, njene naloge in pristojnosti, pooblastila, nadzor, s kom sodelujejo, izpit in izobraževanje, pogoje, pogodbe, izjave (prisega). Opisali smo lovsko čuvajske službe držav članic Evropske unije. Izbrali smo države Hrvaška, Velika Britanija (Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska), Nemčija, Avstrija in Švica. Pri njih smo opisali najpomembnejše značilnosti, kot so: izobraževanje, naloge, pogoji, pogodbe, kdo, kako lahko postane lovski čuvaj. Ugotavljali smo, kakšne so razlike med slovensko lovsko čuvajsko službo in lovsko čuvajsko službo Hrvaške, Velike Britanije, Nemčije, Avstrije in Švice. Vsako državo posebej smo primerjali z našo in iskali razlike. Manjše razlike smo zapisali, vendar jih nismo tako podrobneje opisali kot velike razlike, po katerih so se lovsko čuvajske službe najbolj razlikovale. Ugotovili smo, da se lovsko čuvajske službe med seboj razlikujejo. S Hrvati nimamo ravno velikih razlik, z Britanci se razlikujemo na veliko področjih, z Nemci, Avstrijci in Švicarji pa se večinoma razlikujemo pri pooblastilih. Skupna razlika vseh pa je v organiziranosti glede dela na lovsko upravljavskih območjih in njihovega plačila ter minimalne strokovne izobrazbe lovskih čuvajev. Predlagamo, da bi določili oziroma se dogovorili o poštenem plačilu lovskih čuvajev, določili minimalno strokovno izobrazbo lovskih čuvajev in da bi razvili lovski čuvaji obveščevalno povezovalno mrežo.
Ključne besede: lovstvo, lovske organizacije, lovskočuvajska služba, lovski čuvaji, pooblastila, EU, Evropska unija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1199; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (676,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici