| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava vrednotenja različnih podjetij znotraj avtomobilske industrije na osnovi tržnih multiplikatorjev
Aleš Šadl, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo vrednotenja podjetij na osnovi tržnih multiplikatorjev. Tržni multiplikator je relativni kazalnik vrednosti, ki nam pomaga razumeti kakšna je trenutna vrednost podjetja oziroma naložbe, v primerjavi s podobnimi podjetji na trgu. Poznamo več vrst tržnih multiplikatorjev, med katerimi obravnavamo multiplikator P/E, multiplikator EV/EBITDA, multiplikator EV/EBIT, multiplikator P/B, multiplikator P/S in multiplikator EV/S. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, vendar skupaj dajo nekakšno dobro oceno precenjenosti oziroma podcenjenosti podjetja. Podjetja za katera ocenjujemo precenjenost oziroma podcenjenost, so podjetja znotraj avtomobilske industrije. Ta podjetja so Mercedes-Benz, BMW, Volkswagen, Ford, General Motors, Tesla, Toyota, Nissan, Honda in Hyundai. Za vsako izmed teh podjetij najprej izračunamo posamezne multiplikatorje za leta od 2018 do 2021. Pri tem lahko ugotovimo, da ima podjetje Tesla najvišje vrednosti vseh multiplikatorjev za vsa leta. Iz tega bi lahko sklepali, da je podjetje močno precenjeno. Multiplikatorji vseh ostalih podjetij se povečini gibljejo nekje v območju zgodovinskih povprečij podjetij v indeksu S&P 500, ali pa so glede na ta zgodovinska povprečja nižji. Torej lahko rečemo, da so vsa ostala podjetja pravilno ocenjena, ali podcenjena. Za tem sledi primerjava multiplikatorjev posameznih podjetij znotraj avtomobilske industrije v letu 2021. Tudi tu ugotovimo, da pri vseh multiplikatorjih izstopa podjetje Tesla, kar je ponovno znak močne precenjenosti. Pri tem moramo biti pozorni, da gre za podjetje s kratko zgodovino, ki se po svojih bistvenih elementih razlikuje od ostalih podjetij. Zaradi tega dejstva smo izračunali povprečne vrednosti multiplikatorjev brez podjetja Tesla. Pri tem smo prišli do rezultata, da so multiplikatorji ostalih podjetij nižji od povprečnih vrednosti multiplikatorjev celotne panoge avtomobilov in tovornjakov. Iz tega lahko sklepamo, da je večina obravnavanih podjetij podcenjenih. Pri tem moramo biti pozorni, da imajo ta podjetja dolgo zgodovino in bi lahko razlog za nižje multiplikatorje iskali v tem, da vlagatelji pričakujejo počasno rast, ali, da rasti v prihodnosti sploh ne bo.
Ključne besede: tržni multiplikator, avtomobilska podjetja, vrednotenje, primerjava
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 67; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

2.
Avtentikacija in avtorizacija s pomočjo programske rešitve Keycloak : magistrsko delo
Mitja Helbl, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili področje upravljanja identitete in dostopov. Opisali smo probleme, ki jih rešitve upravljanja identitete in dostopov rešujejo ter predstavili ključne funkcionalnosti takšnih rešitev. Raziskali in opisali smo priljubljene programske rešitve s tega področja, podrobno pa smo predstavili rešitev Keycloak. Izvedli smo primerjavo funkcionalnosti priljubljenih programskih rešitev. Podrobno smo predstavili postopek vzpostavitve in konfiguracije lastne instance rešitve Keycloak. Načrtovali in izvedli smo eksperiment, kjer smo primerjali Keycloak z oblačno rešitvijo Auth0 ter rezultate predstavili in analizirali. Izvedli smo tri variacije eksperimenta, kjer smo primerjali odzivnost rešitev glede na število dodeljenih uporabniških vlog.
Ključne besede: Keycloak, upravljanje identitete in dostopov, avtentikacija, avtorizacija, primerjava rešitev
Objavljeno v DKUM: 13.03.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
Primerjava hitrosti izrisa spletne strani na odjemalcu in strežniku
Lenart Velkavrh, 2022, diplomsko delo

Opis: Spletni brskalniki izrisujejo spletne strani na podlagi modela DOM, ki ga prevedejo iz HTML dokumenta, ali pa ga ustvarijo s programom, napisanem v jeziku JavaScript. V prvem primeru izris poteka na strežniku (SSR), v drugem primeru pa pri uporabniku (CSR). Končni rezultat je enak – prikazana spletna stran na uporabnikovem zaslonu. Vsak način izrisa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. V diplomskem delu smo izdelali dve vizualno skoraj identični spletni strani, ki se razlikujeta zgolj v načinu izrisa. Prva se izriše na uporabnikovi napravi z JavaScript programom, druga pa do naprave pride v obliki HTML dokumenta. Metrike za merjenje hitrosti izrisa smo opisali in izmerili s pomočjo vgrajenih orodij v dveh trenutno najbolj popularnih brskalnikih na svetu – Chrome in Safari. Z meritvami smo opredelili prednosti in pomanjkljivosti različnih načinov izrisa spletnih strani.
Ključne besede: spletna stran, izris spletne strani, odjemalec, strežnik, primerjava hitrosti
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 137; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

4.
Primerjava poškodb povzročenih z ročnim ali mehanskim izvajanjem stisov prsnega koša med oživljanjem
Simon Roškar, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pojavnost nenadnega srčnega zastoja v izvenbolnišničnem okolju je še vedno velik izziv za laike kot tudi zdravstvene delavce. Ob nenadnem srčnem zastoju je zelo pomemben takojšnji pričetek temeljnih postopkov oživljanja. Laiki izvajajo ročne stise prsnega koša, medtem ko imajo zdravstveni delavci na razpolago možnost uporabe mehanskega načina izvajanja stisov prsnega koša. Med samim izvajanjem oživljanja pa se ne moremo izogniti poškodbam, ki nastanejo med stisi na prsni koš, ne glede na tehniko (ročno ali mehansko). Metode: Za zaključno delo je uporabljen sistematični pregled literature, ki je sestavljen iz analize in sinteze strokovne literature po opisni metodi dela. Literatura je bila zbrana v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Web of Science. Določeni so bili vključitveni in izključitveni kriteriji ter potek raziskave, ki je prikazan v diagramu PRISMA. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 57 člankov, v tabelarnem prikazu pa je natančneje predstavljeno 13 izbranih člankov. Po zaključni sintezi smo pridobili tri podkategorije iz prostih kod (Skeletne poškodbe, Poškodbe organov in organskih sistemov ter Splošne ugotovitve). Razprava in sklep: V naši raziskavi je bilo ugotovljeno, da prihaja do neizogibnih poškodb pri izvajanju stisov prsnega koša ne glede na tehniko. Pomembna je pravilna izvedba stisov in redna izobraževanja laikov ter zdravstvenih delavcev s področja oživljanja.
Ključne besede: mehansko oživljanje, ročno oživljanje, primerjava poškodb
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (669,68 KB)

5.
Primerjava metod skaliranja agilnih pristopov : diplomsko delo
Matej Meklav, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali metode skaliranja agilnih pristopov. Opisali smo tri agilne pristope, ki so pomembni za razumevanje ogrodji za skaliranje. Izvedli smo anketni vprašalnik za ciljno skupino ljudi, ki živijo na območju Republike Slovenije, in se ukvarjajo z razvojem programskih sistemov. Vprašalnik je služil za pridobivanje informacij o seznanjenosti z agilnimi in klasičnimi metodami ter skaliranju agilnih pristopov.
Ključne besede: agilne metode, SAFe, Scrum@Scale, LeSS, primerjava
Objavljeno v DKUM: 17.11.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Analiza in primerjava zmogljivosti knjižnic Node.js za razvoj več-nivojskih spletnih rešitev : magistrsko delo
Žiga Donko, 2022, magistrsko delo

Opis: Na področju tehnologij Node.js imamo na voljo več ogrodij in knjižnic, ki omogočajo razvoj več-nivojskih spletnih rešitev. Časovna zmogljivost posameznih ogrodij in knjižnic omogoča razvoj učinkovitejših rešitev, kar omogoči krajši čas procesiranja zahtev in posledično ekonomske prednosti. V magistrski nalogi smo opravili raziskavo vidika zmogljivosti knjižnic in ogrodij Node.js za gradnjo več-nivojskih spletnih rešitev. Definirali smo metrike zmogljivosti na posameznih nivojih in implementirali programsko opremo za oceno posameznih metrik na posameznih nivojih ter izvedli eksperimentalne meritve. Na podatkovnem nivoju smo primerjali knjižnici Sequelize in Mongoose, med tema dvema se je knjižnica Mongoose izkazala za statistično značilno zmogljivejšo po metriki povprečnega časa poizvedb. Na nivoju spletnih storitev smo primerjali knjižnice Express.js, Fastify, Restify, Koa.js in Hapi z orodji Artillery, Autocannon ter lastno implementacijo meritev. Med le-temi se je izkazala knjižnica Fastify kot statistično značilno zmogljivejša po metrikah prepustnosti in odzivnega časa. Na nivoju odjemalca smo primerjali ogrodje Angular in knjižnico React po metrikah Web Vitals, izmerili smo statistično značilno ugodnejše metrike pri knjižnici React. Raziskava v predstavljeni magistrski nalogi razvijalcem omogoči načrtovanje arhitekture s kombinacijo tehnologij, ki so računsko zmogljivejša od preostanka.
Ključne besede: več-nivojske spletne rešitve, Node.js, programske knjižnice, primerjava zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 16.11.2022; Ogledov: 311; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

7.
Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko delo
Tim Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 328; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
Vpliv programskih jezikov na primerljivost rezultatov evolucijskih algoritmov : magistrsko delo
Žan Sovinc, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo primerjali rezultate implementacij algoritmov ABC in WOA, napisanih v različnih programskih jezikih. Primerjali in analizirali smo vsega skupaj osem implementacij, ki so bile napisane v petih programskih jezikih. Rezultate za primerjavo implementacij smo pridobivali z desetimi optimizacijskimi funkcijami. Glavni cilj je bil odkriti in odpraviti razlike v izvornih kodah implementacij algoritmov, zaradi katerih je prihajalo do razlik v rezultatih. Tako smo dobili rezultate, v katerih so bile vse implementacije enako uspešne.
Ključne besede: evolucijski algoritmi, primerjava rezultatov, optimizacijske funkcije, ABC, WOA
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

9.
Celovita primerjava operacijskih sistemov iz družine BSD : diplomsko delo
Andrej Gerl Vicman, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali, analizirali in predstavili razlike med tremi najvidnejšimi predstavniki operacijskih sistemov iz družine BSD, in sicer NetBSD, OpenBSD in FreeBSD. Najprej smo predstavili vsakega izmed njih, razlike, zgodovino, zasnovo jedra ter področje varnosti. S pomočjo primerjalne študije smo predstavili njihove lastnosti, značilnosti, zmogljivosti in razlike med njimi. Vse tri smo s pomočjo zmogljivostnih testov preizkusili in primerjali rezultate. Ugotovili smo, kateri operacijski sistem ponuja največjo zbirko paketov, kateri je najbolj varen in kateri je najbolj uporaben za povprečnega uporabnika.
Ključne besede: BSD, operacijski sistem, primerjava
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (887,67 KB)

10.
Orodja za testiranje zmogljivosti podatkovnih baz : diplomsko delo
Vid Koblar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljenih več informacijskih orodij, ki spremljajo zmogljivosti podatkovnih baz. Opisano je delovanje, logika in praktična uporaba teh orodij na dejanskih primerih, ki so bili uporabljeni v diplomskem delu. Cilj diplomskega dela je prikazati, kako so različne primerjave orodij lahko v pomoč pri izbiri najbolj primernega orodja za uporabnikove potrebe. Predstavljene so primerjave, ki obsegajo načine zaračunavanja storitve, ceno storitve, funkcionalnosti, ki jih orodje ponuja, enostavnost povezovanja z bazo in predstavitvijo matrik. Orodja, ki smo jih uporabili tekom diplomske naloge za primerjavo, so Database Performance Monitoring, Datadog in Site24x7.
Ključne besede: Podatkovna baza, orodja, zmogljivost, primerjava, testiranje.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici