1. Nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi z orožjem v Republiki Sloveniji - študije primerov in predlogi za prihodnjo ureditevMartin Muženič, Bojan Tičar, 2020, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Prispevek je namenjen predvsem strokovnemu bralcu, ki ga naslovna tematika zanima. Bralec se lahko seznani, kako deluje slovenski pravni red na področju prekrškovne ureditve orožja v Sloveniji in primerjalno v direktivah Evropske unije (EU). Uporabnost prispevka je v nekaterih predlogih za dopolnitev in izboljšave slovenske zakonodaje o orožju.
Metode:
Članek temelji na deskriptivni in analitični metodi ter jezikovni razlagi relevantnih predpisov Republike Slovenije in predpisov EU. Avtorja od pravnih metod uporabljata jezikovno in teleološko metodo pri opredeljevanju ratia legis predpisov ter primerjalno metodo pri komparaciji slovenske in tuje ureditve. Prikazana je ureditev v Sloveniji, Italiji in Hrvaški skozi prizmo ureditve EU.
Ugotovitve:
Že od nekdaj velja, da je urejanje pravic in obveznosti v zvezi z orožjem izredno občutljivo področje. Razširjeno je namreč stališče, da je orožje že po svoji naravi nevarna stvar, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda. Prav varovanje teh vrednot pa je osnovni namen Zakona o orožju. Slednji sicer temelji na »Direktivi Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS)« (1991) in njenih kasnejših spremembah. Namen direktive je vzpostaviti kar se da poenoteno orožno zakonodajo držav članic EU.
Omejitve/uporabnost raziskave
V prispevku so tako predstavljene kršitve orožne zakonodaje (imamo le en zakon s podzakonskimi predpisi) in oblike formalnega institucionaliziranega nadzora, v smislu obravnave (pristojnih organov) in sankcioniranja kršitev v zvezi z orožjem. S predstavitvijo primerov iz sodne prakse avtorja v prispevku prikažeta dejansko, življenjsko obravnavo prepovedanih ravnanj na področju orožja. Navkljub prej omenjeni direktivi so razlike med državami članicami EU glede pravne ureditve materije orožja še vedno precejšnje. To osvetljuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve orožja ter nadzora in sankcioniranja prekrškov v zvezi z orožjem v naših sosednjih državah, tj. v Republiki Italiji in Republiki Hrvaški.
Praktična uporabnost:
Prispevek je praktično uporaben za strokovne bralce kot tudi za študente Fakultete za varnostne vede na podiplomskem in doktorskem študiju. Opredelitve kategorialnega aparata prekrškovnega prava o orožju so korektne in sodobne, zato prispevajo k večanju znanja na tem področju.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek je pregledni znanstveni članek, zato je njegova izvirnost omejena. Avtorja na novo ne postavljata znanstvenih spoznanj, pač pa povzemata in primerjalno opredeljujeta tisto, kar je že urejeno. Izvirna vrednost prispevka je v tem, da avtorja postavljata pojme v berljiv in lahko razumljiv kontekst, ki si jih bo bralec zapomnil.
Ključne besede: nadzor nad orožjem, prekrški, primerjalnopravna ureditev, Slovenija, Italija, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 952; Prenosov: 88
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in ŠviciJan Šömen, 2017, magistrsko delo Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1812; Prenosov: 780
 Celotno besedilo (653,24 KB) |
3. INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UKREPI GRADBENE INŠPEKCIJE PRI GRADITVI OBJEKTOVJana Babnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena pravna ureditev inšpekcijskega nadzora in ukrepov gradbene inšpekcije na področju graditve objektov ter primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški.
Inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi inšpektorjev so po večini urejeni v ZGO-1, ZIN in ZUP, pa tudi v nekaterih drugih zakonih. Dolžnost inšpektorja je, da po uradni dolžnosti in v javnem interesu uvede inšpekcijski postopek in v primeru ugotovljene kršitve izreče sorazmeren ukrep, ki pa pri najtežjih kršitvah pri nelegalni, neskladni ali nevarni gradnji lahko pomeni celo odstranitev objekta ali dela objekta. V primeru, da ga inšpekcijski zavezanec v danem roku ne odstrani sam, se lahko opravi izvršba po drugi osebi, ki pa jo je sicer v taksativno naštetih izjemnih primerih mogoče odložiti.
Dosledno upoštevanje predpisov, ki urejajo področje graditve objektov, je torej zaradi posledic, ki jih kršitve prinašajo za posameznika in za širšo družbo, izrednega pomena. Kljub temu pa v vsaki družbi obstaja določen odstotek ljudi, ki predpise vseeno krši. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da so inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi gradbenih inšpektorjev v zakonodaji nerazpršeno, pregledno, jasno in nedvoumno oziroma izrecno normirani, saj je lahko le tako omogočeno, da je nadzor gradbenih inšpektorjev nad spoštovanjem zakonodaje učinkovit.
Ključne besede: graditev objektov, gradbena inšpekcija, inšpekcijski nadzor, inšpekcijski postopek, inšpekcijski ukrepi, primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1928; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,00 MB) |
4. ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJALNOPRAVNI PREGLED SLOVENSKE IN NEMŠKE PRAVNE UREDITVEAndrea Kozar, 2011, diplomsko delo Opis: Zemljiški dolg oz. natančneje varovalni zemljiški dolg je dokaj nova stvarna pravica v slovenskem pravu, ki je bila uvedena s sprejetjem novega Stvarnopravnega zakonika ( SPZ). Dandanes je zemljiški dolg v nemški poslovni praksi skoraj povsem izpodrinil hipoteko, medtem ko se v slovenskem pravnem redu kot sredstvo zavarovanja skoraj izključno uporablja hipoteka. Namen naloge je, podati celoten pregled varovalnega zemljiškega dolga v slovenski in nemški pravni ureditvi. Glavni namen naloge je pravna analiza ter predstavitev in ocena varovalnega zemljiškega dolga v slovenskem pravu kot tudi prikaz različnih možnih oblik zemljiškega dolga ter hkrati nakazati na prednosti in slabosti ter morebitne nevarnosti, ki jih lahko s sabo prinese zemljiški dolg.
Ključne besede: stvarno pravo, stvarnopravna zavarovanja, primerjalnopravna ureditev, zemljiški dolg, varovalni zemljiški dolg, neakcesornost, varovalna pogodba, prenos zemljiškega pisma, zemljiško pismo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2011; Ogledov: 3263; Prenosov: 320
Celotno besedilo (384,10 KB) |
