| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRI TEBI NE BO SMELO BITI REVEŽA (5 MZ 15,4); PRIMERJALNA ŠTUDIJA MED SVETIM PISMOM IN NEKATERIMI MEZOPOTAMSKIMI ZAKONIKI
Samo Skralovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V obravnavanih mezopotamskih zakonikih, to so Ur-Nammujev, Lipit-Ištarjev, zakonik mesta Ešnunn in Hammurabijev, nobeden od omenjenih zakonodajalcev v pravnem besedilu ne omeni reveža. Zapišejo sicer nekaj besednih zvez, ki se temu približajo, kakor npr. človek v denarni stiski, vendar sama beseda revež ostaja neizrečena. Ob tem se moramo zavedati, da to dejstvo ni posledica šibkega besednega zaklada sumerščine oz. akadščine. Še več, opazimo lahko, da epilog Ur-Nammujevega ter prolog Hammurabijevega zakonika reveža omenjata. Tam je omenjen v kontekstu opisovanja stereotipne vloge in lastnosti vladarja, ki ga želi prikazati kot zaščitnika in varuha šibkih členov družbe, tj. vdov, sirot in revežev. Ti nazivi so bili, bolj kakor kazalci praktične vrednosti, v funkciji vladarjeve propagande in legitimizacije osebne oblasti — v skladu s takrat veljavnimi standardi. Ob tem spoznanju nas ne preseneti, da pravni teksti rišejo od prologa in epiloga popolnoma drugačno zgodbo. Tako v epilogu omenjeni mož enega sekla v določbah samih sploh ni omenjen. Če bi zakoniku odvzeli zgodovinsko-religiozno prepletena prolog in epilog ter se osredotočili na člene same, o revežu ne bi izvedeli ničesar. Nekateri členi, ki npr. uporabijo zgoraj omenjeno besedno kombinacijo, se tematiki približajo toliko, da se ukvarjajo z ljudmi, ki so »zgolj« v šibkem finančnem stanju, in ne z reveži. Iz same rekonstrukcije družbe na podlagi določb o revežih ni mogoče govoriti. Ne na dobesedni ravni, tj. na ravni pravnega besedila, ki bi reveže v skladu s prologom ščitila (ali vsaj omenjala), kakor tudi ne na »preneseni«, kjer bi lahko v epilogu omenjeno skrb tudi teološko poglobili in razložili. Povsem drugo zgodbo lahko izluščimo iz Peteroknjižja. Iz branja Postave lahko rekonstruiramo slojevito družbo, katere legitimni del so bili tudi reveži. O njih zakonodajalec ne molči. Različni avtorji Hebrejske Biblije za opis tega stanja uporabljajo celo vrsto različnih terminov, ki najdejo svoje mesto v določbah, ki reveža poizkušajo na različne načine zaščititi (prim. prepovedi jemanja obresti, nižja cena daritev). Vendar če velja, da mezopotamski zakoniki uzakonjajo družbo, kjer so varovane pravice bogatih, Peteroknjižje — vsaj teoretično in kar zadeva reveže — to ureditev postavlja na glavo. V tem primeru prvenstvena vloga zaščitnika ubogih ne izhaja iz vladarja (čeprav jo tudi ta izvaja), temveč od Boga samega. Postava tako ne ščiti interesov bogatih, temveč se zavzema za zatirane. Bogati so namreč tisti, ki trpijo izgubo, ko gre za vprašanje reveža (prim. brezobrestna posojila, prepoved zakupa plašča in mlinskega kamna). V tem primeru torej ključne vloge ne igra človeški faktor, temveč Božji. Gre za idejo, da se predstave o tem, kakšen je Bog, konkretno utelesijo v (pravnih) besedilih. Ob tem pa v petih Mojzesovih knjigah problematika revščine ni skrčena le na reševanje posledic neenakih družbenih odnosov, tj. na reševanje pravnih deliktov (dolgovi, terjatve ipd.), temveč z Božjim prstom poskuša takšno stanje, ob upoštevanju dejstva, da ne bo zmanjkalo revežev (5 Mz 15,11), ublažiti do takšne mere, da pred Bogom bogatin s svojim bogastvom ne more storiti ničesar več in revež v svoji bedi ničesar manj (prim. 3 Mz 5,7—13).
Ključne besede: revež, revščina, ubožec, siromak, Ur-Nammujev zakonik, Lipit-Ištarjev zakonik, zakonik mesta Ešnunn, Hammurabijev zakonik, Mezopotamija, pravna zgodovina, Pentatevh, Peteroknjižje, biblična zgodovina, primerjalna študija
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2426; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
POLOŽAJ IN VLOGA VZGOJITELJA/VZGOJITELJICE V VRTCU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM
Elvira Lakić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Položaj in vloga vzgojitelja/vzgojiteljice v vrtcu v Sloveniji in na Švedskem so predstavljene nekatere značilnosti slovenskega in švedskega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega programa, ki se izvaja v vrtcih v obeh državah glede na veljavne kurikule. V diplomskem delu so predstavljeni tudi nekateri veljavni zakoni, ki veljajo za vrtce obeh držav. Zakoni posredno ali neposredno vplivajo na vlogo in položaj pedagoškega delavca v vrtcu in ga lahko pri delu omejujejo ali pa njegovo delo spodbujajo in mu dajejo primerne pogoje za kreativno delo z otroki. Za zbiranje empiričnih podatkov se je uporabilo skupaj 91 anketnih vprašalnikov, 46 izpolnjenih v Sloveniji in 45 izpolnjenih na Švedskem. Na vprašalnike so odgovarjale diplomirane vzgojiteljice obeh držav. V teoretičnem delu sta predstavljena kurikula za vrtce obeh držav, ki predstavljata osnovo za delo v vrtcih tako v Sloveniji kot na Švedskem. Nadalje so predstavljeni nekateri zakoni: Zakon o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo, Zakon o financiranju ali sofinanciranju vrtcev ter zakon, ki določa normative za število otrok v skupini v vrtcu. V empiričnem delu so grafično predstavljeni in interpretirani odgovori vzgojiteljic obeh držav. Ugotovitve kažejo, da imajo švedske vzgojiteljice v primerjavi s slovenskimi kolegicami precej višje plače, manjše število otrok v skupini, se s starši otrok veliko bolje razumejo, preživijo dnevno več časa zunaj kot slovenske vzgojiteljice, pa imajo še vseeno več komentarjev in predlogov za izboljšanje svojega delovnega mesta in načina dela. Podobni odgovori anketiranih vzgojiteljic pa so bili pri delovnem času vrtca, v katerih so anketirane delale, in pri vprašanju o tem, ali jih je šolanje dobro pripravilo na delo. Pri slednjem vprašanju večina vzgojiteljic obeh držav meni, da so na fakulteti pridobile zadostna znanja in izkušnje za delo v vrtcu.
Ključne besede: vzgojitelj/vzgojiteljica, vrtec, Slovenija, Švedska, primerjalna študija, kurikulum, prostor, plačilo staršev, število otrok
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 5392; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Pregled in tehnološka zasnova lokacijsko podprtih storitev na mobilnih napravah
Tomaž Nedeljko, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje diplomskega dela so lokacijsko podprte storitve in mobilna okolja za razvoj z njimi povezanih rešitev. Prvi del se osredotoča na sámo področje lokacijsko podprtih storitev, znotraj katerega smo pregledali tehnološko zasnovo in umestitev v informacijsko komunikacijskem področju. V drugem delu smo predstavili mobilna okolja in ogrodja splošno in z vidika razvoja lokacijsko podprtih aplikacij. Omejili smo se na pregled sistemov Android in iOS ter razvoj spletnih mobilnih aplikacij. V tretjem delu smo izvedli študijo lastnega primera lokacijsko podprte rešitve, ki smo jo razvili v okviru diplomskega dela kot domorodno in spletno mobilno aplikacijo. S pomočjo empirične študije smo analizirali okolja z vidika uporabe pri razvoju. Rezultate smo predstavili praktično s pomočjo programskih metrik, ki smo jih zastavili po vzoru standarda ISO/IEC 9126-4, in teoretično s pomočjo ovrženih oz. sprejetih hipotez, ki smo jih zastavili na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: lokacijsko podprte storitve, geografski informacijski sistemi, mobilne naprave, mobilna razvojna okolja, Android, iOS, mobilne aplikacije, spletne aplikacije, metrike za kakovost v uporabi, študija primera, primerjalna analiza
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 1956; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (10,48 MB)

4.
PREGLED IN PRIMERJALNA ANALIZA REŠITEV ZA E-IZOBRAŽEVANJE
Igor Hertiš, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema pregled in primerjano analizo rešitev za e-izobraževanje. V prvem delu smo predstavili osnove e-izobraževanja in možnosti, ki jih ta vrsta omogoča. V drugem delu smo se osredotočili na predstavitev orodij za upravljanje e-izobraževanja in nekatera izmed njih podrobneje obdelali. V tem delu smo prestavili tudi kriterije in s pomočjo le-teh izvedli primerjalno analizo. V tretjem delu smo izvedli testno e-izobraževanje in tako preizkusili vse izbrane rešitve za opravljanje e-izobraževanja. Na koncu smo preverili hipoteze in povzeli rezultate primerjalne analize.
Ključne besede: e-izobraževanje, primerjalna analiza, sistemi za upravljanje e-izobraževanja, funkcionalnosti, standardi, arhitektura, komunikacijska orodja, študija primera
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 997; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici