| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU
Anja Šubic, 2019, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 425; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Naklonjenost študentov računovodstva za sestavljanje in reševanje primerov iz prakse v učnem procesu
Vesna Premelč, 2018, diplomsko delo

Opis: Poučevanje računovodstva je kompleksen proces, sestavljen iz različnih metod poučevanja. Profesorji lahko uporabljajo zgolj eno metodo ali pa kombinirajo več različnih metod. Glavni namen poučevanja računovodstva je tako kot pri poučevanju vseh drugih predmetov študentom posredovati čim več koristnega znanja, ki ga bodo lahko uporabili v različnih situacijah. Najpogostejši metodi za poučevanje računovodstva sta učenje s pomočjo teoretičnih primerov in učenje s pomočjo praktičnih primerov. V diplomskem projektu smo raziskali, ali so študentje računovodstva bolj naklonjeni reševanju primerov iz prakse ali teoretičnih primerov. Pri raziskovanju naklonjenosti smo proučevali že napisane članke in raziskave s tega področja, nato pa smo izvedli tudi anketiranje. Anketirali smo študente Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor s smeri Računovodstvo, revizija in davščine ter Finance in bančništvo. Z rezultati ankete smo želeli profesorjem računovodskih predmetov predstaviti, kakšen način poučevanja se zdi študentom najboljši in zakaj. S pomočjo ankete smo ugotovili, da so vsi anketirani študentje računovodstva na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor naklonjeni reševanju primerov iz prakse, saj so mnenja, da so primeri iz prakse bolj zanimivi in lažje razumljivi ter da prinašajo več praktičnega znanja kot teoretični primeri.
Ključne besede: študenti, računovodstvo, primeri iz prakse, učenje
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 360; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (934,07 KB)

3.
DRUŽBENO ODGOVORNO POROČANJE ZA DAVČNE POTREBE
Aleksandra Vehovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarje je bil preučiti razvitost družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe, torej opredeliti vidike družbene odgovornosti za davčne potrebe. Da bi dosegli zastavljen namen diplomskega seminarja, smo si zastavili kar nekaj ciljev, ki smo jih skušali doseči skozi celotno proučevanje družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe. Naša naloga je bila najprej opredeliti pojem družbene odgovornosti, proučiti kaj so družbeno odgovorna podjetja in kako delujejo ter določiti in proučiti zakonski okvir, znotraj katerega delujejo. Po opredelitvi osnovnih pojmov pa smo prešli na proučevanje konkretnih primerov, in sicer na treh poljubno izbranih tujih podjetij. Tako smo prišli do več različnih ugotovitev. Prva ugotovitev diplomskega seminarja je bila, da za družbeno odgovornost podjetij ne obstaja zgolj ena definicija, temveč da pojmovanje le te odvisno od kraja in časa v katerem se nahajamo. Ugotovili smo, da imajo različna podjetja različne sisteme oziroma načine sestavljanja poročila o davkih. Podjetja sestavljajo svoja poročila o davkih na načine, ki so jim glede na njihovo velikost ter dejavnost, ki jo opravljajo najbližje. Naslednja ugotovitev je bila, da družbeno odgovorno poročanje za davčne potrebe vedno bolj pridobiva na pomenu, saj je v zadnjem času, objavljenih vedno več strokovnih kot tudi nestrokovnih člankov in ostalih avtorskih del, pa tudi zakonski okvir družbeno odgovornega poročanja, se vedno bolj širi na področje družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe. Prišli smo tudi do ugotovitev, da je za slovenska podjetja to področje še precej neraziskano, čeprav se vedno bolj vidi napredek podjetij tudi na tem področju.
Ključne besede: Družbena odgovornost, družbeno odgovorno poročanje za davčne potrebe, kriteriji za davčno poročanje, primeri dobre prakse razkrivanja davčnih informacij.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1318; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (625,61 KB)

4.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1758; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

5.
DAVČNI KODEKS UPRAVLJANJA
Nina Lep, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarja je bil proučitev pomena, oblike in vsebine davčnega kodeksa upravljanja, na osnovah korporativnega upravljanja in davčnega korporativnega upravljanja. Naloge v diplomskem seminarju so bile opredelitev, proučitev in seznanitev s korporativnim upravljanjem, davčnim korporativnim upravljanjem in davčnim kodeksom upravljanja na podlagi primerov dobre prakse. Prva ugotovitev diplomskega seminarja je bila, da je opredelitev pojma korporativnega upravljanja več, a se med seboj bistveno ne razlikujejo. Pri korporativnem upravljanju so pomembna tudi načela napisana v treh ključnih dokumentih. V nadaljevanju diplomskega seminarja smo ugotovili, da je davčno korporativno upravljanje tesno povezano z osnovnim korporativnim upravljanjem in da je za izgradnjo učinkovitega davčnega korporativnega upravljanja pomembno, da podjetje sledi davčnemu življenjskemu ciklu v katerem so davčno načrtovanje, davčno računovodstvo, davčna usklajenost in davčni proces tesno povezani. Primerno bi bilo tudi, da bi temeljne dejavnike davčnega korporativnega upravljanja spoštovali in upoštevali predvsem direktorji podjetja in ostali vodilni ljudje v podjetju. Primeri dobre prakse so si v predstavljanju davčnih podatkov in zapisa davčnega kodeksa zelo podobni, kljub temu pa imajo drugačne grafične pristope sporočanja davčnih podatkov širši javnosti. Oblika in vsebina davčnega kodeksa sta lahko od podjetja do podjetja različni, a kljub temu bi naj davčni kodeks vseboval vse bistvene in pomembne točke, ki so bile predstavljene v diplomskem seminarju.
Ključne besede: korporativno upravljanja, davčno korporativno upravljanja, davčni kodeks upravljanja, primeri dobre prakse davčnega kodeksa
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1448; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (622,48 KB)

6.
7.
SOJENJE V RAZUMNEM ROKU-PROJEKT LUKENDA IN NJEGOVE POSLEDICE
Metka Verdinek, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravica do sojenja v razumnem roku oz. do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je torej ustavna kategorija od 23.12.1991. Zagotavlja jo tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, katero je Slovenija ratificirala 28.6.1994. Ta pravica je eno izmed temeljnih jamstev v sodnih postopkih. Vendar pa ta pravica v praksi povzroča posebno resne probleme. Podatki Evropskega sodišča za človekove pravice nam povedo, da je Slovenija v kar 209 primerih kršila pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, za kar je morala plačati okoli 750 tisoč evrov odškodnine54. Število vloženih zadev, v katerih pritožniki tožijo Slovenijo zaradi kršenja te pravice, zadnja leta sicer dejansko ne narašča več, razlog pa je sprejetje zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od 1. januarja 2007. Evropsko sodišče je menilo, da so pravna sredstva, ki jih daje ta zakon, učinkovita pravna sredstva v smislu določb evropske konvencije o človekovih pravicah. Nerazumno dolgi sodni postopki, ki so pripeljali do stanja,da so se začeli slovenski državljani množično pritoževati na ESČP, ogrožajo pravno varnost, ki pa je ena izmed ključnih elementov pravne države. Postanejo lahko celo zanikanje sodega varstva in kar je najhuje, vodijo v samopomoč. Sodno varstvo pravice ne sme biti slabša alternativa samopomoči. Odpraviti se mora sistemski vzrok za nastanek sodnih zaostankov, nato pa sanirati obstoječe stanje( projekt Lukenda), dokler ne pridemo do točke, ko postane sodni zaostanek posamezen netipičen primer, nastal večinoma iz razloga na strani posameznega sodnika ali tudi stranke postopka. Do sedaj po mojih raziskavah ni bilo realizacije iz leta 2005, ko se je kot posledica dobljene sodbe na ESČP v primeru Lukenda pri nas oblikoval projekt z istim imenom in ciljem za odpravo sodnih zaostankov. Ta načrt za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010 so pripravili pravosodno ministrstvo, vrhovno sodišče in državno tožilstvo. Glavni ukrepi za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva in odpravo sodnih zaostankov55, kot so določeni v Programu reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in v okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, so: — zagotovitev prostorskih pogojev v skladu s strategijo prostorskega razvoja pravosodnega sistema; — dodatna zagotovitev in organiziranje človeških virov oziroma strokovnega osebja za določen čas, in sicer do 31. 12. 2010, ko načrtujemo odpravo sodnih zaostankov; — stimulativno nagrajevanje sodnega osebja za odpravljanje sodnih zaostankov. Vsi ti ukrepi, poleg njih tudi spremembe zakonodaje, informatizacija pravosodnega sistema, ki so bili izvedeni do danes niso prinesli realizacije zastavljenih ciljev iz leta 2005, da naj se zaostanki zmanjšajo oz. celo odpravijo. Glede napovedi, da naj se število nerešenih zadev iz leta 2005, ko jih je bilo 524.016 zmanjša do konca leta 2010 na 284.000, ni prišlo do realizacije zastavljenega cilja, saj so se zmanjšali le na 425.624, kar predstavlja 19 odstotkov manj. Realizacija bi naj bila 50 odstotkov manj. Res pa je, da imamo podatke do 31.12.2009, kar pomeni, da je do realizacije še 1 leto časa, vendar lahko sklepamo, da do želenega cilja skoraj ni mogoče priti. Glede na statistike z prejšnjih let. Sedaj pa glede sodnih zaostankov glede na 50.čl. sodnega reda, ki naj bi se po napovedih iz leta 2005, ko naj bi bilo 310.333 takšnih nerešenih spisov, število zmanjšalo na 155.000. Realizacije napovedanega cilja tudi v tem primeru ni bilo, saj je skupno število sodnih zaostankov na dan 31.12.2009 263.050, kar pa je veliko preveč kot 155.000. Po izračunih se je število sodnih zaostankov zmanjšalo do dne 31.12.2009 za 15,23 odstotkov, kar pa je daleč od napovedi 50 odstotkov. Kako uspešen bo projekt Lukenda pri svojih zastavljenih ciljih bomo lahko natančno ugotovili konec leta 2010. Do sedaj lahko zaključimo, da realizacija ciljev načrta za odpravo sodnih zaostankov po sedaj dostopnih podatkih, žal n
Ključne besede: SOJENJE V RAZUMNEM ROKU, PROJEKT LUKENDA, RAZUMEN ROK, EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE, ORGANIZACIJA SODSTVA, SPREMEMBE V PRAVOSODJU, PRIMERI IZ PRAKSE NA ESČP.
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 5481; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici