| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 270
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Formativno spremljanje v šoli s poudarkom na namenih učenja in kriterijev uspešnosti pri pouku zgodovine : magistrsko delo
Tina Troha, 2022, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je pristop k poučevanju, ki spodbuja vseživljenjsko učenje. Učenci imajo pri formativnem spremljanju osrednjo vlogo, niso več le poslušalci udeleženci. Formativno spremljanje spodbudi njihovo sodelovanje pri pouku in jim pomaga k razumevanju snovi na globlji ravni. V teoretičnem delu smo predstavili inovativne pristope poučevanja, formativno spremljanje ter element nameni učenja in kriteriji uspešnosti. V praktičnem delu pa smo opravili analizo anketnih vprašalnikov o uporabi formativnega spremljanja v praksi. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv formativnega spremljanja, še posebej namenov učenja in kriterijev uspešnosti pri pouku zgodovine. Cilj je bil izvesti anketo med učenci, dijaki in učitelji, da smo pridobili vpogled uporabe formativnega spremljanja v praksi. V anketi je sodelovalo 235 učencev, 93 dijakov in 68 učiteljev. Analize so pokazale, da so tako učenci in dijaki kot učitelji seznanjeni s formativnim spremljanjem. Poznavanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti je med učenci in dijaki manjše. K temu zagotovo pripomore tudi to, da učitelji ne uporabljajo teh dveh izrazov, ko jim posredujejo cilje. Učitelji elemente formativnega spremljanja pogosto uporabljajo, še najpogosteje povratno informacijo. Nameni učenja in kriteriji uspešnosti pa so med najmanj pogosto uporabljenimi.
Ključne besede: formativno spremljanje, nameni učenja in kriteriji uspešnosti, primeri namenov učenja in kriterijev uspešnosti v praksi
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

2.
Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Kus, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 223; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (280,47 KB)

3.
4.
Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Vita Bernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«. Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice. Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd. Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili.
Ključne besede: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 262; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (843,62 KB)

5.
6.
Zbrano učno gradivo s praktičnimi primeri za predmet Razvoj spletnih sistemov
Boštjan Šumak, Maja Pušnik, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: spletni sistemi, učno gradivo, praktični primeri
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 334; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (8,30 MB)

7.
Zbrano učno gradivo s praktičnimi primeri za predmet Orodja za razvoj aplikacij
Boštjan Šumak, Maja Pušnik, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: razvoj aplikacij, učno gradivo, praktični primeri
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 329; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

8.
Razvoj tehnične ustvarjalnosti v predšolskem obdobju skozi vidik uporabe različnih delovnih gradiv
Sara Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Tehnika nas obdaja na vsakem koraku. Obkroža nas veliko različnih gradiv, s katerimi se začnemo seznanjati že v predšolskem obdobju. Nekatera se pojavljajo pogosteje, druga redkeje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen tehnike v predšolskem obdobju ter igrače in igre kot načina učenja. Nadaljevali smo s predstavitvijo Kurikuluma za vrtce in povezavo tehnike z drugimi področji. Opisali smo vlogo vzgojitelja pri spoznavanju tehnike in različnih gradiv v vrtcu ter tehnični kotiček. V nadaljevanju smo opisali različne delovne postopke in varnost pri delu ter podrobneje predstavili različna delovna gradiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, katera delovna gradiva in delovni postopki se v vrtcih uporabljajo najmanj in zakaj. Preverili smo, ali starost vzgojiteljev in starostna skupina otrok vplivata na ponujanje bolj raznolikega gradiva pri načrtovanih dejavnostih na področju tehnike. Anketirali smo 40 vzgojiteljic iz vrtcev v Spodnji Savinjski dolini. Ugotovili smo, da se v predšolskem obdobju najmanj uporabljajo kovina, žica, usnje in furnir. Vzroka za to sta predvsem neprimerna starost otrok in nedostopnost delovnih gradiv. Prav tako smo ugotovili, da se uporaba različnih gradiv statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev ali starostno obdobje. Pri uporabi delovnih postopkov smo ugotovili, da se najmanj uporabljajo žaganje, vrtanje in prebijanje. Razlogi so povezani predvsem z varnostjo in neprimerno starostjo otrok. Tudi tu smo ugotovili, da se pogostost uporabe različnih delovnih postopkov statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev, se pa statistično značilno razlikuje glede na starostno obdobje. Po obdelavi podatkov smo v praktičnem delu diplomskega dela pripravili primere dejavnosti za tehnična gradiva, ki so se izkazala za najmanj uporabljana. Poskušali smo upoštevati razloge anketiranih za neuporabo gradiv, zato smo za predstavljene primere dejavnosti uporabili manj nevarne delovne postopke in gradiva, ki se nam zdijo dostopnejša.
Ključne besede: vrtec, delovna gradiva, predšolski otrok, tehnika, primeri dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 435; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

9.
Kreativne tatvine umetnin : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Denis Burjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V kriminaliteto, povezano z umetninami, so največkrat vpletene mednarodno dejavne organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s pranjem denarja, preprodajo prepovedanih drog in izsiljevanjem. Dinamika kaznivih dejanj zoper umetnine je vse večja, storilci pa so vedno bolje organizirani. Najpogostejše tarče tovrstnih združb so cerkve, zasebne umetniške zbirke in muzeji, njihov najbolj zaželeni plen pa so umetniška dela svetovno znanih umetnikov. Najpogostejši motiv storilcev kaznivih dejanj zoper umetnine je pohlep po denarju. Dejstvo, da ima kriminaliteta organiziranih združb mednarodni značaj, da je za odkrivanje tovrstne kriminalitete potrebno posebno znanje, kakor tudi dejstvo, da je pripravljenost dražbenih hiš za sodelovanje pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj še vedno podrejena želji po zaslužku, predstavljata glavne težave pri preiskovanju kriminalitete, povezane z umetninami. Zato je še kako pomembno mednarodno sodelovanje policijskih enot. Avtor na podlagi analize izbranih primerov tatvin umetnin in analize intervjujev strokovnjakov na področju kaznivih dejanj zoper umetnine, opravljenih v nemško in angleško govorečem področju, ponudi poglobljen vpogled v neznani svet delovanja organiziranih kriminalnih združb, opredeli glavne težave pri preiskovanju kriminalitete, povezane z umetninami, in si posledično izoblikuje mnenje o storilcih kaznivih dejanj, kakšen je njihov motiv, kje so ukradene slike in na kakšne načine se le-te prodajo novemu kupcu oziroma kako in na kakšen način izsiljujejo lastnike umetnin. Pri tem si avtor v nalogi prizadeva odgovoriti na dve ključni vprašanji, in sicer prvič, ali so storilci kaznivih dejanj zoper umetnine ljubitelji in poznavalci umetnosti in drugič, ali so tatvine umetnin izvedene za vnaprej znanega naročnika.
Ključne besede: diplomske naloge, tatvine umetnin, spektakularni primeri, preiskovanje, problemi
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 657; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (562,45 KB)

10.
Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU : magistrsko delo
Anja Šubic, 2019, magistrsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 664; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici