| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Kaja Olaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov. Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno. Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 360; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 611; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

3.
Zadovoljstvo pacientov s kakovostjo zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Zvonka Fekonja, 2013, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: zadovoljstvo pacientov lahko opišemo kot stopnjo usklajenosti med pacientovimi pričakovanji in dejansko prejeto zdravstveno nego. Za doseganje ustrezne kakovosti v zdravstveni negi morajo biti negovalne intervencije izvedene v skladu s pričakovanji pacientov. Namen: opredeliti kakovost zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo pacientov s kakovostjo zdravstvene nege v nujni medicinski pomoči. Metode: uporabili smo kvantitativno deskriptivno empirično kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Anketirali smo 102 pacienta, ki sta obiskala sta obiskala službo nujne medicinske pomoči in sta bila deležna zdravstvene obravnave s strani medicinske sestre. Uporabili smo standardiziran CECSS vprašalnik. Rezultati: rezultati raziskave so pokazali, da so pacienti zadovoljni s kakovostjo izvedene zdravstvene nege. Demografski podatki statistično signifikantno ne vplivajo na zadovoljstvo v skupnem seštevku CESCC točk. Pearsonov korelacijski koeficient je pokazal pozitivno povezanost med dajanjem informacij in tehničnimi kompetencami medicinske sestre. Pacienti so zadovoljni z lajšanjem bolečine, ker so dobili učinkovito sredstvo za lajšanje bolečine. Sklep: pomembno je da ugotovimo, katera področja zdravstvene nege je potrebno nenehno izboljševati za doseganje pacientovih pričakovanj. Zadovoljstvo pacientov bo v prihodnosti predstavljalo pomembno vlogo pri nenehnem izboljševanju kakovosti urgentne zdravstvene nege ter posledično k dvigovanju le-te.
Ključne besede: kakovost, zadovoljstvo pacientov, primarni nivo zdravstvenega varstva, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 2611; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici