| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Tovornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Ključne besede: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
USPOSOBLJENOST TRIAŽIRANJA MED ZDRAVSTVENIMI DELAVCI
Marko Čuček, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili kaj triaža je in zakaj se uporablja. Poznamo več sistemov in vrst triaž, v Sloveniji se največ uporablja Manchestrski triažni sistem. Ugotoviti smo želeli kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za triažiranje v UKC Maribor. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o usposobljenosti zdravstvenih delavcev za triažiranje s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zdravstvenih delavcev UKC Maribor v mesecu juliju in avgustu 2014. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo da anketirani zdravstveni delavci ne poznajo triažnega sistema, vendar bi vseeno ravnali pravilno, ko bi prišlo do dejanske situacije. Diskusija in zaključki: Glede na število nesreč, ki se dogajajo vsakodnevno, je triaža zato zelo pomembna. Zato bi jo morali obvladati vsi zdravstveni delavci, saj lahko pri pravilni presoji pride do zelo uspešnega reševanja in pomoč ekipi nujne medicinske pomoči ter s tem preprečitev večjega števila žrtev. Problem je, ker zdravstveni delavci nimajo dodatnih izobraževanj, ki bi jim doprinesle simulacijske treninge in jih poučile in usposobile za triažo.
Ključne besede: triaža, usposobljenost zdravstvenih delavcev, primarna triaža, sekundarna triaža, Manchestrski sistem triažiranja
Objavljeno: 01.09.2015; Ogledov: 1609; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
UKREPANJE OB MNOŽIČNIH NESREČAH
Petra Javornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega (raziskovalnega) dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno ukrepanje ob množičnih nesrečah in vrste množičnih nesreč. Poznamo več vrst množičnih nesreč: poplave, zemeljski plazovi, snežni plazovi, požari, nevarne snovi-terorizem, potresi ter nesreče v cestnem železniškem in letalskem prometu. V nadaljevanju je predstavljena organizacija služb nujne medicinske pomoči, glavni zdravnik, naloge reševalca-diplomirani zdravstvenik, primarna in sekundarna triaža poškodovancev, organiziranost prevozov, komunikacija med ekipami in sodelovanje z drugimi intervencijskimi službami, oprema, dokumentacija ter izobraževanja na temo množične nesreče. Predstavljena bo tudi vaja RDEČI ALARM, ki je potekala v organizaciji Reševalne službe in službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Podatki, potrebni za empirični del diplomske naloge, so dobljeni s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili zdravstveni tehniki in diplomirani zdravstveniki v Slovenski Bistrici, Mariboru in Slovenskih Konjicah. Anketa je bila izvedena anonimno v mesecu oktobru 2012, sodelovalo je 60 zdravstvenih delavcev. Uporabljena je bila deskriptivna metoda, ankete pa so v diplomskem delu analizirane in interpretirane.
Ključne besede: množična nesreča, organizacija, primarna triaža, sekundarna triaža, prevoz, komunikacija
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2223; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici