| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Integrirano presejanje za kronične nenalezljive bolezni na primarnem nivoju
Anastasiya Skrabl, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Za nadzor teh bolezni se na primarni ravni izvajajo programi integrirane preventive. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali lahko z integriranim presejanjem na primarni ravni zdravstvenega varstva pri ljudeh obvladujemo kronične nenalezljive bolezni.Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, smo pridobili v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in ScienceDircet. Izbrane raziskave smo uvrstili v hierarhijo dokazov, s čimer smo ocenili moč dokazov. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo.Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem raziskav. V eni izmed njih so s pomočjo presejanja odkrili več kot 70 % udeležencev, ki so imeli dejavnike tveganja za razvoj KNB ali pa že razvito bolezen, a se tega sploh niso zavedali.Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko s pomočjo integriranega presejanja na primarni ravni pri ljudeh odkrijemo veliko novih primerov kronične nenalezljive bolezni, prav tako ta pristop pripomore k pravočasnemu zdravljenju ter tudi zmanjševanju zapletov, ki jih te bolezni povzročajo.
Ključne besede: programi integrirane preventive, kronične bolezni, primarna raven
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 529; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (932,41 KB)

2.
Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikov
Patricija Lunežnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Ključne besede: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1401; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1612; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Aspergerjev sindrom pri otroku
Lara Gramc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi. Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Ključne besede: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1765; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (499,97 KB)

5.
Neuravnotežena zastopanost spolov v učiteljskih poklicih na primarni ravni izobraževanja
Barbara Štingl, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil izpostaviti in preučiti zastopanost in pomen moških učiteljev na omenjeni ravni izobraževanja in predstaviti po spolu ločena mnenja pedagoškega osebja ter učencev in učenk, ki so povezana z obravnavano tematiko. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic in vzpostavili povezavo med moškim učiteljem, neenakostjo spolov, feminizacijo poklica, pomenom moškega lika v vzgoji ter ukrepi za bolj uravnoteženo zastopanost obeh spolov v omenjenem poklicu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki sestoji iz dveh delov. Prvi del je bil izveden med učitelji in učiteljicami ter učenci in učenkami ene izmed slovenskih šol, drugi del pa med naključno izbranimi učitelji in učiteljicami številnih različnih osnovnih šol iz območja celotne Slovenije. V prvem delu smo med učitelji in učenci obeh spolov izvedli anketi z vprašanji zaprtega, polodprtega in odprtega tipa, katerih namen je bil spoznati in primerjati stališča obeh udeležencev vzgojno izobraževalnega procesa do obravnavane problematike. Ker nas je zanimalo, ali je mnenje učiteljev o aktualnem stanju zastopanosti spolov primerljivo tudi v širšem obsegu, smo anketni vprašalnik za pedagoško osebje iz prvega dela raziskave uporabili še v drugem delu. Ugotovili smo, da je na raziskani ravni izobraževanja zastopanost moških, še posebej izrazito v triadi, zelo nizka. Manjšo zastopanost moških v osnovnošolskem izobraževanju učitelji in učiteljice povezujejo predvsem z nizkim plačilom za opravljeno delo, nizkim ugledom poklica in ženske tudi s feminizacijo poklica. Strinjajo se, da bi večji delež moških imel dober vpliv tako na odnose v kolektivu, kot na učence, ki bi jim bil tako omogočen stik z obema spoloma tudi v šolskem prostoru, kar je pomembno iz vidika, da tudi učenci v pretežni meri iščejo svojega vzornika po katerem se zgledujejo med učitelji istega spola kot so sami. Ugotovitve prvega dela raziskave so potrdili tudi rezultati raziskave med naključno izbranimi slovenskimi učitelji.
Ključne besede: učiteljski poklic, spol, zastopanost spolov, primarna raven izobraževanja, feminizacija, moški učitelj
Objavljeno v DKUM: 13.01.2010; Ogledov: 2708; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 1.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici