| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 241; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
Aspergerjev sindrom pri otroku
Lara Gramc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi. Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Ključne besede: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (499,97 KB)

4.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Tovornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Ključne besede: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Etimologija besede "Rus": Zgodovinska analiza
Jan Malec, 2018, magistrsko delo

Opis: V delu so obravnavane polemike, ki so nastale okrog vprašanja etimologije besede Rus v obdobju od antike, pa vse tja do mongolskega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin, s težiščem na dokazovanju globalnega značaja sodobnega ruskega in ukrajinskega prostora. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se iz različnih vidikov preučuje in predstavlja polemike te tematike v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljene teorije, med katerimi prednjačita normanska ter anti-normanska. V nadaljevanju je sprva predstavljen jezikovni razvoj besede ‘Rus’, nato pa geografski prostor, ki je bil prizorišče za temo pomembnih procesov. Sledi opredelitev ključnih virov, ki so zanimivi za samo tematiko, med katerimi pa po pomembnosti izstopa Zgodovina minulih let, poznana tudi pod imenom Primarna kronika. Sledi sprehod skozi antično obdobje, v katerem se že nakazuje etnična nehomogenost, ta pa se z večjo količino virov potrdi tudi v srednjem veku. Posebna pozornost je namenjena tudi Mongolom na tem ozemlju, ki so bistveno premešali karte na zgodovinskem parketu in bili začetniki novih procesov, saj so na primer pomagali pri utrditvi pravoslavne cerkve med ljudstvi, med katerimi so ravno v tem času nastajale še močnejše vezi, ki so privedle do nastanka sodobnih narodov na tem območju.
Ključne besede: Rus, normanska teorija, Primarna kronika, veliki knez, Vladimir, Varjagi
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 421; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
RAZVOJ STROŠKOVNEGA MODELA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Barbara Šuster, 2016, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali vse vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih komunalnih vod (odslej ČN). Naš namen je bil, da ugotovimo vplivnost posameznih vrst stroškov na polno stroškovno ceno. Določili smo 5 vrst najpomembnejših stroškov, ki imajo največji vpliv na polno stroškovno ceno za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Izdelali smo poenostavljeni modelni izračun polne stroškovne cene obratovanja čistilne naprave. Ta poenostavljen stroškovni model lahko služi kot orodje upravljavcem ČN, saj neodvisno od tehnologije čiščenja omogoča dokaj natančen izračun polne stroškovne cene za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Za lažje razumevanje tehničnega vidika obratovanja čistilnih naprav smo najprej preučili postopke čiščenja in procese, ki se izvajajo. Pri tem smo spoznali, da gre pri obratovanju ČN v osnovi za tri faze čiščenja: primarna, sekundarna in terciarna. V nadaljevanju smo opisali vrste tehnologij čiščenja, ki se uporabljajo v sekundarni fazi. Pregledno smo v tabelah ponazorili posamezne vrste stroškov, ki nastajajo v posameznih fazah čiščenja odpadnih komunalnih vod in jih razvrstili glede na različne vrste tehnologij. Glede na spoznanje, da se je Slovenija kot članica Evropske unije obvezala, da svoja pravila in zakonska določila prilagaja strategijam skupne evropske politike, smo zato najprej pregledali vsebine teh določil evropske politike na področju varovanja vod. Osnovne vsebine določil izhajajo iz Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (WFD). Nadalje smo povzeli tista zakonska določila iz veljavnih aktov Slovenije, ki se nanašajo na oblikovanje cen za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Pomembni del našega raziskovalnega dela je bila anketa. Izvedli smo anketo v tistih komunalnih podjetjih v Sloveniji, ki upravljajo čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod. Tako smo dobili informacije o vrstah stroškov, o pomembnosti vpliva posameznih stroškov na vse stroške obratovanja čistilne naprave, o cenah (prodajnih in stroškovnih) za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod ter ostale splošne podatke. Iz podatkov v anketi smo prikazali primerjavo prodajnih in stroškovnih cen v letu 2015. Dokazali smo, s 95% verjetnostjo, da povprečno tri ključne vrste stroškov, tj. stroški električne energije, stroški dela, stroški mulja, skupaj določajo več kot 50% polne stroškovne cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod. Predstavili smo nekatere usmeritve za optimizacijo stroškov obratovanja ČN, ki jih že uporabljajo na čistilnih napravah v Sloveniji. Gre za izrabo nastajajočega plina, ki nastaja kot stranski produkt pri razpadanju mulja v terciarni fazi in se lahko uporabi kot gorivo za generiranje električne energije. V Evropski uniji se zbirajo podatki o prodajnih cenah javnih storitev, tudi za čiščenje odpadnih komunalnih vod z namenom, da se vzpostavlja primerjava cen javnih storitev in se tako ugotavlja učinkovitost izvajanja v posameznih državah. Na osnovi tega spoznanja smo podali predlog, naj se Slovenija vključi v takšno primerjalno oceno.
Ključne besede: čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih vod, Okvirna vodna direktiva Evropske unije, oblikovanje cen javnih storitev za čiščenje odpadnih komunalnih vod, načelo plačila javnih storitev »onesnaževalec plača«, vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav, postopki čiščenja, primarna, sekundarna in terciarna faza čiščenja, populacijski ekvivalent, mulj
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 971; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1542; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

8.
Analiza trga sekundarne embalaže za vino in segmentiranje odjemalcev vina
Patrik Peroša, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga se v teoretičnem delu ukvarja z marketingom vina in s trgom vinske embalaže, v empiričnem delu pa specifično s sekundarno embalažo za vino in s segmentiranjem odjemalcev, ki so dovzetni za nakup ustekleničenega vina v izbrani sekundarni embalaži. Zgodovina proizvodnje vina je stara 9.000 let, danes pa je vino popularno po celem svetu – svetovna letna poraba znaša več kot 240 milijonov hektolitrov. Vsi zgodovinski dokazi in najdbe, ki jih poznamo o vinu, so vezani na posodje, v katerem so naši predniki hranili vino kar govori o neločljivi povezanosti vina in embalaže, v kateri se le-ta skladišči, transportira in prodaja. Prodajno embalažo za vino delimo na primarno (steklenica, čep, nalepka) in sekundarno (škatle, ovitki, vrečke). Trenutno na trgu materialov prevladujejo steklo in pluta ter karton in les. Ker je steklo težko, pri transportu ustvari velik ogljični odtis. Proizvajalci so zato predstavili alternativno lažjo embalažo za vino, ki je izdelana iz obnovljivih materialov, kot so PET, tetrapak, bag-in-a-box in polipropilen. Pri pregledu znanstvenega korpusa smo ugotovili, da pred dvajsetimi leti raziskovalna disciplina “trženje vina / vinski marketing” sploh ni obstajala. Danes pa smo samo v zvezi z nakupnimi navadami odjemalcev vina v nalogi lahko povzeli več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. Ugotovili smo, da se trženjski splet za vino značilno ne razlikuje od trženjskega spleta za druge izdelke. Poleg priročnosti je najpomembnejša lastnost embalaže za vino, da deluje kot medij prenosa sporočila med proizvajalcem in kupcem vina. Razumevanje odjemalcev in zadovoljevanje njihovih potreb sta bistvena za uspešen marketing. Različni ljudje imajo različne potrebe in narobe bi bilo, če bi vse obravnavali enako. Rešitev je v segmentiranju in iskanju homogenih skupin odjemalcev, ki so dovzetni za marketing in nakup podobnih izdelkov. Na praktični ravni za podjetje velja, da se uspešna segmentacija izvede z minimalnimi možnimi resursi, izkaže pa se z učinkovito marketinško strategijo, ki doseže željene tržne deleže in prinaša dobiček. V nalogi smo pripravili smernice oz. protokol izvedbe segmentacijske raziskave. Po izvedeni segmentacijski analizi tehnološko-finančnih, demografskih in socialno-psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na nakup vina na Primorskem, smo ugotovili, da je vino v sekundarni embalaži smiselno segmentno tržiti zgolj glede na namen nakupa oz. glede na rabo (izpostavljamo nakup vina v leseni sekundarni embalaži za osebna in poslovna darila). Alternativna embalaža pri nas niti pri vinarjih, niti pri odjemalcih še ni dobro poznana in sprejeta. Oboji prisegajo na klasične materiale, kar je značilno za t. i. stari evropski vinski svet. Specifično za sekundarno embalažo velja, da gre za zelo nišni trg – še vedno se največ vina proda zgolj v primarni embalaži. Nekoč je pri mleku in mlečnih izdelkih kot embalaža prevladovalo steklo, danes je drugače. Si lahko predstavljamo, da bomo v prihodnosti v alternativni embalaži kupovaili tudi vino? Novi vinski svet (ZDA, Avstralija, Rusija, Čile) zanimanje za alternativo že kaže.
Ključne besede: marketing, vino, primarna in sekundarna embalaža za vino, polipropilen, segmentacijska analiza odjemalcev vina
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 685; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
PRIPRAVA ORGANIZACIJE ENKRATNIH DOGODKOV KOT SEKUNDARNE GOSTINSKE DEJAVNOSTI
Maša Dodig, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Primarna in sekundarna dejavnost se močno povezujeta. Brez primarne dejavnosti ne bi bilo sekundarnih, brez sekundarnih dejavnosti pa se primarna ne bi mogla povečevati in preurejati, saj gre večina dobička od sekundarnih dejavnosti v primarno. Če hočemo slediti novostim in izstopati iz konkurence, moramo nenehno vlagati v razvoj in izboljšavo. Z organizacijo enkratnih dogodkov se podjetje Jože Dodig, s. p., ukvarja že približno dvajset let, a še vedno nima zapisanih postopkov in tabel, ki bi pripomogli k hitrejši pripravi, organizaciji, izvedbi ter analizi dogodka. Problem se kaže pri pripravi kateregakoli dogodka. Treba je določiti sodelujoče pri organizaciji ter opredeliti in razdeliti delo za vsakega posebej. Problem se kaže tudi pri analizi stroškov in zato bomo analizirali pretekle dogodke ter nato ugotavljali, kje se še da povečati končni dobiček. Pri tem je zelo pomemben nakup hrane in pijače. Izbrati je treba prave dobavitelje s sprejemljivo ceno. Poiskati je treba način, kako izstopati od kunkurence.
Ključne besede: primarna in sekundarne dejavnosti, priprava dogodka, tabela, organizacija in vodenje enkratnega dogodka
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 655; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
SISTEM PRAVNIH PRAVIL PRI H.L.A. HARTU
Zlata Šubinski, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen H. L. A. Hartov sistem pravnih pravil, ki je zgrajen na angleškem pravnem sistemu. Hart sicer pravi, da je njegov sistem univerzalen, torej da ga je moč aplicirati na katerikoli pravni sistem. Poleg predstavitve njegovega sistema pravil se tako, da bi to njegovo tezo preverila, ukvarjam tudi z vprašanjem možne aplikacije H. L. A. Hartovega sistema na slovenski pravni red. Sistem pravnih pravil vidi Hart v sintezi primarnih in sekundarnih pravnih pravil, pri katerih se sekundarna pravna pravila nadalje delijo na pravilo o pripoznavi, pravila o razsojanju in pravila o spremembi, pri čemer je najpomembnejše pravilo o pripoznavi. Pravilo o pripoznavi je tisto, na podlagi katerega se določa, ali bo določeno pravno pravilo postalo veljavno pravno pravilo določenega pravnega sistema. Smotrnost vpeljave sekundarnih pravnih pravil pokaže Hart na primeru primitivnih skupnostih, kjer pa obstaja deficit sekundarnih pravnih pravil. Tam obstajajo le primarna pravna pravila. Z vpeljavo sekundarnih pravnih pravil se razrešijo deformacije sistema primitivnih skupnosti. V nalogi me zanima, ali spada slovenski pravni red med »moderne« pravne sisteme po Hartu, torej ne več med primitivne, zanima pa me še, če imamo v našem pravnem redu pravila o razsojanju. Pomembno vprašanje je prav tako, ali lahko predpostavljamo obstoj pravila o pripoznavi tudi v slovenskem pravnem redu. V nalogi se dotaknem tudi zapolnjevanja odprte strukture zakonov, tako s strani državljanov, kot s strani sodišč in razlage Hartovega znamenitega stavka »Zakon (in ustava) je to, kar sodišča pravijo, da je.«
Ključne besede: primarna pravna pravila, sekundarna pravna pravila, pravilo o pripoznavi, pravila o razsojanju, pravila spremembe, primitivne skupnosti, minimalna vsebina naravnega prava, notranje in zunanje stališče subjektov prava, odprta struktura zakonov
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 937; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici