1. Sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja : magistrsko deloMaja Vičar, 2023, magistrsko delo Opis: Sodelovanje je temeljna komponenta vsakega odnosa, v našem primeru odnosa med učitelji in starši. Cilj sodelovanja med šolo in domom je omogočiti celostni razvoj otroka ter mu tako zagotoviti uspeh. Namen magistrskega dela je predstaviti sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V teoretičnem delu smo opredelili skupine otrok s posebnimi potrebami in pisali o inkluziji le-teh ter predstavili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V nadaljevanju smo se posvetili otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer smo opisali vrste specifičnih učnih težav in raziskali, katere so strategije poučevanja za učence s PPPU. Pisali smo tudi o tem, kako pomembna je podpora staršev otroku z učnimi težavami. Sledi tematika dodatne strokovne pomoči, pri kateri smo se osredotočili na prilagojeno izvajanje in organizacijo. Zadnje, a vendar zelo pomembno poglavje teoretičnega dela, je poglavje o sodelovanju med učitelji in starši. Naše magistrsko delo smo usmerili na sam pomen sodelovanja, predstavili smo oblike in načela slednjega, prav tako pa smo pisali o težavah, ki se pojavljajo pri sodelovanju med šolo in domom. V empiričnem delu smo raziskovali, katere so oblike sodelovanja, ki se jih učitelji dodatne strokovne pomoči v komunikaciji s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ poslužujejo. Proučevali smo korelacijo let delovnih izkušenj učiteljev s količino strategij, ki jih izbirajo pri vključevanju staršev v sam proces dodatne strokovne pomoči. Ugotavljali smo, v kakšnem obsegu so učitelji v kontaktu s starši, ali so starši otrok aktivno vključeni v ure dodatne strokovne pomoči, kot zadnje pa smo raziskovali navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši. Raziskava je pokazala, da se učitelji glede na oblike sodelovanja v večini poslužujejo timskih sestankov s starši in dopisovanja preko e-pošte. Izvedeli smo, da leta delovnih izkušenj statistično pomembno vplivajo na količino strategij, ki se jih poslužujejo učitelji pri vključevanju staršev v proces izvajanja dodatne strokovne pomoči. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da so učitelji v kontaktu s starši na mesečni ravni ali po potrebi. V nadaljevanju nas je presenetil rezultat, da manj kot četrtina anketiranih učiteljev aktivno vključuje starše v ure dodatne strokovne pomoči. Zanimala nas je tudi navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši, pri čemer smo ugotovili, da je pojavnost teh zelo redka.
Ključne besede: sodelovanje, učitelji dodatne strokovne pomoči, starši, otroci, primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaUrška Kukovec, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se posvečamo vlogi razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu predstavimo vloge in naloge učitelja in razrednika ter skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobneje je predstavljena skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer predstavimo njihove posebnosti in prilagoditve za delo z njimi ter spoznamo posamezne skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu je bil namen raziskati, ali se vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja skozi razrede v osnovni šoli spreminja, ugotoviti, ali razredniki vedo, kakšna je njihova vloga pri delu z otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kaj zajema delo razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ali se pojavijo razlike v količini administrativnega dela razrednika in v sodelovanju s starši otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za pridobitev rezultatov smo uporabili kvalitativno metodo oziroma deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da bistvenih razlik pri vlogi razrednika skozi razrede v osnovni šoli ni. Pri poznavanju vloge razrednika smo ugotovili, da razredniki vedo, kakšne so njihove vloge in naloge pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Prišli smo tudi do spoznanja, da imajo razredniki, če imajo v razredu otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, več administrativnega dela in da se pojavijo razlike pri sodelovanju s starši.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, razrednik, učitelj, vloge in naloge razrednika, vloge in naloge učitelja.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1259; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaJasna Senekovič, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o izvršilnih funkcijah in učnih težavah v osnovni šoli, še posebej učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Tako smo v teoretičnem delu najprej opredelili osnovne pojme izvršilne funkcije, samoregulacija, metakognicija, učenje učenja in učne težave, posebej še primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Podrobneje smo povezali izvršilne funkcije in primanjkljaje na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika BRIEF za učitelje (Gioia, Isquith, Guy in Kenworthy, 2000) raziskovali izvršilne funkcije pri učencih s PPPU v primerjavi z vrstniki. Ob tem smo ugotavljali, na katerih področjih izvršilnih funkcij (inhibicija, menjavanje, čustvena kontrola, iniciativnost, delovni spomin, načrtovanje in organizacija, organizacija gradiv in spremljanje) imajo otroci največ težav. Pri omenjenih področjih smo kontrolirali tudi vlogo spola in starosti. Ugotovili smo, da imajo učenci s PPPU statistično pomembno večje primanjkljaje na dveh področjih: delovnem spominu in organizaciji gradiv. V ostalih kategorijah statistično pomembnih razlik ni bilo. Rezultati so pokazali tudi obstoj statistično pomembnih razlik glede na spol v inhibiciji in spremljanju. Več težav v teh dveh domenah izvršilnih funkcij imajo prav fantje. V ostalih kategorijah razlik med dekleti in fanti ni bilo. Statistično pomembnih razlik v izvršilnih funkcijah glede na starost nismo ugotovili.
Ključne besede: izvršilne funkcije, učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, delovni spomin, organizacija
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 12315; Prenosov: 584
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Anksioznost in izvršilne funkcije pri dijakih s posebnimi potrebamiMojca Šušek, 2016, magistrsko delo Opis: Inkluzija je temeljna paradigma vključevanja otrok s posebnimi potrebami tudi na sekundarnem nivoju izobraževanja. Otroci s posebnimi potrebami se v srednješolskem izobraževanju poleg težav na posameznih področjih učenja srečujejo tudi z razvojnimi nalogami adolescentnega obdobja, ki prav njim predstavljajo še poseben izziv. Lerner (2000) navaja, da se poleg učnih težav spopadajo s težavami na kognitivnem področju, področju socialnega vedenja in emocionalne stabilnosti. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, koliko so pri dijakih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) in njihovih vrstnikih brez odločbe o posebnih potrebah prisotne anksioznost in težave na področju izvršilnih funkcij, ki glede na raziskave (npr. Nelson in Harwood, 2011, Peklaj, 2012, Titz in Karbach, 2014) vplivajo na učno funkcioniranje otrok in mladostnikov. Rezultati so pokazali, da med skupinama dijakov s PPPU in dijakov brez odločbe o usmeritvi ni statistično značilnih razlik pri nobeni komponenti Lestvice anksioznosti. Se pa pri dijakih s PPPU splošna anksioznost in težave pri njenih komponentah (odločanje, čustva in skrbi) nekoliko bolj izražajo. Med spoloma obstajajo statistično značilne razlike, in sicer imajo dekleta anksioznost bolj izraženo kot fantje. Pri ugotavljanju razlik glede anksioznosti med dijaki 1. letnika in dijaki višjih letnikov rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik. So pa se pokazale statistično značilne razlike v anksioznosti glede na dosežene ocene pri matematiki in slovenščini, in sicer je bolj izražena pri dijakih z nižjim učnim uspehom. Med dijaki različnih izobraževalnih programov glede splošne ravni anksioznosti ni statistično značilnih razlik, se pa pri vseh spremenljivkah težave najbolj kažejo pri gimnazijcih, najmanj pa pri dijakih 3-letnih programov SPI, med katerimi je največji delež dijakov z odločbo o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami. Tudi pri merjenju komponent Lestvice izvršilnih funkcij (postavljanje ciljev, sprejemanje odločitev in načrtovanje; pozornost, iniciativnost, samospremljanje; organiziranje učnih pripomočkov; upravljanje s časom; delovni spomin; kontrola impulzov in čustev; preusmerjanje, prilagodljivost) med skupinama dijakov s PPPU in dijakov brez odločbe o usmeritvi ni statistično značilnih razlik. Med spoloma pri skupni spremenljivki izvršilne funkcije razlike niso statistično značilne, so pa fantje dosegli značilno višje rezultate (več težav) pri komponenti organiziranje šolskih potrebščin. Rezultati primerjave dijakov prvih letnikov z višjimi kažejo, da ne obstajajo statistično značilne razlike med njimi na nobeni od komponent izvršilnih funkcij. Obstajajo pa statistično značilne razlike v izvršilnih funkcijah v prid dijakom z višjimi ocenami. Pri dijakih različnih izobraževalnih programov ni razlik, so pa dijaki, ki obiskujejo program SPI v primerjavi z dijaki programov SSI in PTI bolj organizirani. Podatki kažejo na statistično značilne pozitivne povezave med obema lestvicama, Lestvico anksioznosti za učence in dijake AN-UD (Kozina, 2014) in Lestvico izvršilnih funkcij (prirejeno po Kaufman, 2010), kar pomeni, da se pri dijakih (s PPPU in brez), ki imajo pogostejše težave na področju izvršilnih funkcij, pojavlja višja raven splošne anksioznosti kot pri dijakih, katerih težave na področju izvršilnih funkcij so manj pogoste. Ugotovitve kažejo, da se otroci s posebnimi potrebami srečujejo s težavami na obeh merjenih področjih, kar bistveno vpliva na njihovo šolsko funkcioniranje. Zato bi njihovo diagnosticiranje lahko prispevalo k snovnanju preventivnih programov treningov in nudenja pomoči, ki po raziskavah (npr. Hudoklin, 2015) kažejo dobre rezultate.
Ključne besede: učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, anksioznost, izvršilne funkcije
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2313; Prenosov: 311
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Obravnava disleksije pri učencih v osnovi šoliTanja Furek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Obravnava disleksije pri učencih v osnovni šoli smo v teoretičnem delu obravnavali učence z učnimi težavami, predvsem smo se osredotočili na specifične učne težave in primanjkljaje. Pregledali smo tudi zakonodajo, ki se nanaša na otroke s posebnimi potrebami. Razložili smo pojem disleksije, vzroke disleksije in njene značilnosti. Zanimalo nas je, kako lahko ugotovimo disleksijo in predvsem, kako lahko učencem z disleksijo v osnovni šoli pomagamo. Zanimali so nas načini in stopnje pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Razložili smo, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev, kot so učitelji, razredniki, svetovalni delavci in specialni pedagogi. Dotaknili smo se tudi pozitivnih strani oziroma prednosti disleksije. Predvsem pa smo se osredotočili na težave, ki jih imajo učenci z disleksijo pri pouku slovenščine. Zanimale so nas prilagoditve, ki bi jih naj učitelji upoštevali pri teh učencih. V empiričnem delu smo zato intervjuvali tri učiteljice slovenščine, dve specialni pedagoginji, mamo dislektika in otroka z disleksijo. Analizirali smo podatke o številu učencev s posebnimi potrebami iz zadnjega desetletja. S podatki, ki smo jih pridobili z intervjuji, smo preverili zastavljene hipoteze. Pripravili smo tudi prilagoditev preverjanja znanja iz slovenščine za učenca z disleksijo.
V diplomskem delu smo prišli do naslednjih ugotovitev:
Ugotovili smo, da je disleksija nevrološka motnja, da možgani dislektika delujejo drugače, kot možgani ostalih ljudi. Zaradi tega drugačnega načina razmišljanja imajo ti učenci na nekaterih področjih učenja primanjkljaje, na drugih pa so lahko zelo uspešni. Težave se pojavljajo predvsem na področju branja in pisanja. Disleksije torej ne gre zamenjevati z lenobo. Ugotovili smo, da največkrat disleksijo pri učencih odkrijejo učitelji. Učitelj je namreč tisti, ki je z učencem v vsakodnevnem stiku in zato lahko presodi, kdaj gre za specifično učno težavo pri učencu in kdaj samo za neutrjeno snov. Ugotovili smo, da je disleksija specifična učna težava, ki zahteva dolgoročno pomoč in prilagoditve, zato je načeloma treba sprožiti postopek o usmeritvi. Učencu z disleksijo, zaradi katere si je pridobil odločbo, pripadajo individualne ure z učiteljem in s specialnim pedagogom. Učitelji so dolžni upoštevati prilagoditve, zapisane v strokovnem mnenju in odločbi. Gre za prilagoditve pouka in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja. Ključno funkcijo pri pomoči učencem z disleksijo imajo specialni pedagogi. Ugotovili smo, da lahko učenec z disleksijo ob ustreznih prilagoditvah, pomoči in podpori težave uspešno kompenzira ter dosega enake uspehe kot ostali učenci, za kar pa je treba vložiti več dela in truda tako s strani učenca kot s strani učitelja, specialnega pedagoga in staršev. Za otrokov napredek in uspeh je zelo pomembno, da vsi našteti med seboj dobro sodelujejo.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, disleksija, postopek o usmeritvi, odločba, disleksija pri pouku slovenščine, specialni pedagog.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 4453; Prenosov: 499
Celotno besedilo (6,18 MB) |
6. ODNOS VRSTNIKOV DO IZOBRAŽEVANJA UČENCEV S PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJAJure Ozvatič, 2015, magistrsko delo Opis: Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so ena izmed skupin učencev s posebnimi potrebami, ki se šolajo v rednih osnovnih šolah. Pri svojem učenju potrebujejo različne oblike dodatne strokovne pomoči in didaktične pripomočke za premostitev učnih primanjkljajev. Namen magistrske naloge je raziskati stališča vrstnikov do učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in njihove poglede na te učence. Stališča mladostnikov do slednjih vplivajo na njihove informacije, socialne odnose in sprejetost.
V teoretičnem delu so predstavljeni: obravnavana skupina učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, terminologija, zakonodaja, prilagoditve, didaktične metode, oblike in pripomočki, odnos vrstnikov, oblikovanje stališč vrstnikov do učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in dosedanje raziskave z omenjenega področja. V empiričnem delu me je zanimalo, kakšno je stališče vrstnikov do učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kakšna je njihova pripravljenost glede druženja ter prijateljevanja s temi mladostniki, kako poteka izvajanje vrstniške pomoči pri učnih težavah in kako učenci sprejemajo strokovno pomoč ter kako poteka uporaba didaktičnih pripomočkov za učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja med poukom. V raziskavi je sodelovalo 150 učencev osmih in devetih razredov. Podatki, zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, prikazujejo, da imajo vrstniki pozitivno stališče do učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pripravljeni so se družiti z njimi, jim pomagati ter z njimi sodelovati. Vrstniki kažejo razumevanje do uporabe didaktičnih pripomočkov in pomagal. Prav tako so strpni do organizacijskih in kadrovskih podpor, s katerimi se skuša premostiti učne težave otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Ključne besede: učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, vrstniki, stališča, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2224; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. STALIŠČA VRSTNIKOV DO OTROK S PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA IN DO PREJEMANJA UČNE POMOČIUrška Štumberger, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil proučiti vrstniške odnose do otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in stališča vrstnikov do prejemanja učne pomoči.
V prvem delu naloge so navedena teoretična izhodišča, in sicer zakonodaja, ki obravnava otroke s posebnimi potrebami v osnovni šoli ter tipi učnih težav, integracija in inkluzija otrok z učnimi težavami ter načini prilagojenega izvajanja pouka v rednem osnovnošolskem izobraževanju; in nadalje značilnosti in funkcija stališč in dosedanje ugotovitve na področju vrstniških stališč do otrok posebnimi potrebami.
V empiričnem delu bomo raziskali, kako vrstniki v redni osnovni šoli sprejemajo otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V nadaljevanju naloge nas je zanimalo, ali učenci, ki ne prejemajo učne pomoči s sošolci, ki učno pomoč prejemajo sodelujejo, so pripravljeni z njimi prijateljevati in jim nuditi pomoč. V diplomski nalogi smo poskušali prikazati, kakšno je mnenje otrok glede oblik učne pomoči, ki so je otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja deležni. V diplomski nalogi smo prikazali še, ali obstajajo razlike v stališčih glede sprejemanja, sodelovanja, nudenja pomoči med dečki in deklicami in razlike v stališčih glede na učni uspeh pri slovenskem jeziku in matematiki.
Rezultati, pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika med učenci treh osnovnih šol, kažejo, da imajo vrstniki na splošno pozitiven odnos in pozitivna stališča do sošolcev z učnimi težavami. V večini primerov jih obravnavajo kot sebi enake in so jim pripravljeni pomagati.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na
posameznih področjih učenja, integracija, učna pomoč, stališča
Objavljeno v DKUM: 15.01.2015; Ogledov: 2449; Prenosov: 430
Celotno besedilo (1,62 MB) |
