SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
GOSPODARSKE KRIZE IN RECESIJE
Dejan Nabernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske krize in recesije, ki običajno sledijo krizam. Krize in recesije so sestavni del kapitalističnega sistema in jim ne moremo uiti. Gospodarstvo že od nekdaj deluje valovno oziroma ciklično in tako bo vsaj tako dolgo dokler bo kapitalizem o(b)stal. Glavnina naloge je predstavitev trenutne globalne finančne in ekonomske krize, vzrokov, ki so do krize privedli, reševanja in, končno, kako odpraviti anomalije in tveganja za prihodnja soočanja s krizami. Cilj naloge je vpogled v trenutna turbulentna stanja in dogajanja v gospodarstvu in družbi nasploh. Zanimali nas bodo makroekonomski elementi kot so: nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt. Pomemben cilj naloge pa je ugotoviti koliko je kdo v družbi dejansko odgovoren za krizo. Pomemben cilj naloge je ugotoviti kako se ljudje odzivajo na krizo in recesijo oziroma kakšna so njihova mnenja. Končne ugotovitve koliko, kdo, zakaj, kje in s kom je h krizi doprinesel največ. To nam bo razkrilo obnašanja glavnih akterjev in morda, kdo ve, globljih motivov za krizo.
Ključne besede: Nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2089; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (875,44 KB)

7.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN FISKALNA POLITIKA
Stipo Leovac, 2009, diplomsko delo

Opis: S svojo diplomsko nalogo bom stopil na področje financ, in to na najbolj občutljivo, kot sta fiskalna politika in proračunski primanjkljaj, ki je rezultat »neodgovorne politike«, ki jo vodi država. Razumljivo je, da ima država prejemke kakor tudi odhodke, s katerimi je treba gospodariti na najboljši možni način. Če tega država ne upošteva, je možno, da se znajde v neprijetni situaciji, ko si naloži breme v obliki deficita (primanjkljaja v proračunu). Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno, da se država aktivno vključi v gospodarstvo (raznorazne subvencije prebivalcem, socialne pomoči nezaposlenim, treba je ponuditi nižje obrestne mere in druge stimulativne ugodnosti, da bi gospodarstvo spet zaživelo). Svojih dejanj država ne more ohraniti dolgoročno, saj bi bilo to nevzdržno s stališča financ (država ima določena sredstva, ki jih pridobi v enem letu (davki), in del le-teh lahko porabi za gospodarstvo). Če bo vlagala v gospodarstvo nad svojimi možnostmi, se bo morala zadolževati in s tem ustvarjati deficit v proračunu. Kaj je možno narediti, kdo je odgovoren, ukrepi ni posledice …, vse je treba raziskati, da bi se našla najboljša rešitev. V primeru odgovorne in dobro načrtovane politike je možno, da ima država presežke v blagajni v obliki suficita (presežka proračunskih prihodkov nad stroški), h kateremu teži vsako gospodarstvo. Katere mere bo uporabila država pri doseganju teh ciljev in kaj bo uporabila pri financiranju primanjkljaja, bom pojasnil v nadaljevanju. Izjemno je pomembno, da ima država jasno in natančno določeno fiskalno politiko, ki je glavni dejavnik pri zbiranju davkov in opredelitvi, kam se bodo ti davki oz. državni prihodki usmerili. Javne finance so zelo obširno in zahtevno področje, ki se neprestano spreminja, saj vsaka država teži k nenehnim izboljšavam načinov in oblik financiranja javne porabe. S spreminjanjem oblik financiranja in načina ukrepanja se da vplivati na doseganje želene stopnje napredka. Zato je treba naše želje in načine delovanja uskladiti tako, da jih je možno doseči.
Ključne besede: Fiskalna politika, proračunski primanjkljaj, državni ukrepi pri primanjkljaju, vrste primanjkljajev, načini financiranja primanjkljaja, avtomatični stabilizatorji, seignorage, javni dolg, breme javnega dolga, problemi timinga fiskalne politike, multiplikatorji in njihovi učinki, stopnja zadolženosti, fiskalna politika EU, Pakt Stabilnosti in Rasti (PSR), cilji fiskalne politike, Delovanje države v času krize, makroekonomske napovedi, ukrepi v odziv na finančno in gospodarsko krizo
Objavljeno: 26.01.2010; Ogledov: 3178; Prenosov: 928
.pdf Celotno besedilo (817,96 KB)

8.
KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC V ČASU GLOBALNE RECESIJE
Martina Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Konsolidacija javnih financ predstavlja trenutno najbolj pereč problem reševanja posledic krize iz l. 2008. Instrumenti za reševanje gospodarstva so večinoma že vsi podali rezultate; javne finance pa so poglavje urejanja sedaj, leto po krizi, ko so ukrepi, namenjeni gospodarstvu, že vpeljani. Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj na 3% BDP-ja ali manj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter napram svojim lastnim zmožnostim. Seveda pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek poznavalcev. Države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: javne finance, konsolidacija javnih financ, javni dolg, javni primanjkljaj, proračun, fiskalni ukrepi, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 4369; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
10.
NAČRTOVANJE ČLOVEŠKIH VIROV KOT DEJAVNIK USPEHA MALIH PODJETIJ
Jasmina Sapač, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Danes se vsa podjetja soočajo z mnogimi izzivi in spreminjajočimi se pogoji poslovanja. Na trgu delovne sile prevladuje vedno večja konkurenca, ki od podjetij in zaposlenih zahteva večjo kakovost dela, izdelkov in storitev. V takšnem nepredvidljivem okolju je zahteva po vse večji kakovosti izziv, ki ga je brez ustreznih kadrov nemogoče uresničiti, kajti prav oni so tisti, ki oblikujejo in proizvajajo najrazličnejše storitve in izdelke. Zato je pomembno, da imamo v podjetju prave ljudi na pravem mestu. Le človek s svojo edinstvenostjo lahko zagotovi drugačnost in neposnemljivost, ki je dandanes temelj uspešnosti slehernega podjetja. Vse drugo je mogoče kopirati. Večja podjetja se vedno bolj zavedajo pomena zaposlenih, zato vlagajo vedno več časa in truda v pridobivanje in izbiro kadrov. Zavedajo se, da je trud, čas in denar, ki ga vložijo v proces pridobivanja in izbiranja pravega kandidata mnogo manjši, kot pa posledice zaposlitve osebe, ki ne ustreza merilom. Bistvo načrtovanja človeških virov je torej v doseganju znosne uspešnosti podjetja in odgovornosti s pomočjo razvoja sposobne delovne sile. Magistrsko delo obravnava problematiko managementa človeških virov v malih podjetjih, s posebnim poudarkom na načrtovanju človeških virov. Mala podjetja se v veliki meri še ne zavedajo pomena človeških virov ter posledično človeške vire tudi ne načrtujejo. Celotno magistrsko delo je vsebinsko logično umeščeno v najsodobnejše trende na področju managementa in načrtovanja človeških virov. V tej luči so človeški viri obravnavani kot gonilna sila podjetja. Mala podjetja kot glavni aspekt gospodarstva vsake države zaposlujejo veliko ljudi in imajo možnost rasti, vendar pa so informacije s področja managementa in načrtovanja človeških virov v malih podjetij tako skope, da je zelo težko opredeliti vlogo samega managementa človeških virov v teh podjetjih. V okviru teoretičnega dela magistrskega dela so človeški viri, management človeških virov in načrtovanje človeških virov proučevani v širšem kontekstu. Pri tem je poseben poudarek namenjen proučitvi pomena človeških virov za podjetje, saj so le-ti vreden, redek, neposnemljiv in nezamenljiv vir vsakega podjetja. Teoretični diskurz se nadaljuje z značilnostmi, okoljskimi in kontekstualnimi spremembami v povezavi z managementom človeških virov, opredelitvi načrtovanja človeških virov kot funkciji managementa, opredelitvi njegovega pomena, komponent, prepletenosti z vsemi ravnmi managementa v podjetju, opredelitvi okoljskih, kontekstualnih in organizacijskih sprememb pri načrtovanju človeških virov ter opredelitvi trendov, izzivov, nalog in vlog managerjev pri načrtovanju človeških virov. Posebno poglavje je namenjeno tudi predstavitvi trendov v zaposlovanju in spreminjajočih se vzorcev dela. V okviru raziskovalnega dela magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave o obstoju in pomenu načrtovanja človeških virov v malih podjetjih, v kateri je sodelovalo sto malih slovenskih podjetij. Izvedena raziskava je rezultirala v preveritvi zavedanja pomena načrtovanja človeških virov ter obstoju ali neobstoju tovrstnega načrtovanja v malih podjetjih. Drugi del raziskovalnega dela predstavlja osnutek modela načrtovanja človeških virov za podjetje X, d.o.o., ki spada med mala podjetja. Model obsega štiri korake, ki si sledijo v zaporedju, in sicer: postavitev strateških smernic, izvedba analize delovne sile, implementacija načrta ter kontroliranje, ocenjevanje in revizija načrta. Večina načrtov človeških virov ne zahteva kompliciranih tehnik ali programskih orodij, prav tako podjetja ne uporabljajo kompleksne statistične metode, saj je okolje podjetja preveč nestabilno in zato ni mogoče natančno napovedati povpraševanja po delovni sili.
Ključne besede: malo podjetje; uspešnost malih podjetij; človeški viri; človeški kapital; znanje; management človeških virov; okoljske in kontekstualne spremembe; organizacijske spremembe; konkurenčna prednost; strateški management človeških virov; načrtovanje človeških virov; ravni managementa; ovire pri načrtovanju človeških virov; naloge in vloge managerjev; trendi in izzivi managerjev; primanjkljaj načrtovanja človeških virov; trendi v zaposlovanju; spreminjajoči se vzorci dela;
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 3803; Prenosov: 731
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici